Poslanec in kandidat za poslanca SDS Jožef Lenart je v javni razpravi jasno izpostavil enega ključnih problemov slovenskega podeželja: majhne kmetije so po njegovih besedah preobremenjene z administracijo, namesto da bi se lahko osredotočale na pridelavo hrane.
“Majhne kmetije so pogosto preobremenjene z administracijo. Pripravili bomo poseben paket razbremenitev za kmetije do 10 hektarjev. Manj birokracije pomeni več časa za pridelavo.”
Lenart poudarja, da so ravno male družinske kmetije hrbtenica slovenskega podeželja, vendar jih obsežni obrazci, evidence, poročanja in kontrole pogosto silijo v to, da več časa namenijo papirjem kot zemlji in živini.
Poseben paket za kmetije do 10 hektarjev
Po napovedih SDS naj bi bil pripravljen poseben sklop ukrepov za kmetije do 10 hektarjev, ki bi vključeval:
-
poenostavitev zbirnih vlog,
-
zmanjšanje podvajanja evidenc,
-
prilagoditev kontrol glede na velikost kmetije,
-
manj administrativnih obveznosti za manjše pridelovalce.
Lenart opozarja, da trenutni sistem pogosto obravnava 8-hektarsko družinsko kmetijo skoraj enako kot večstoglavo živinorejsko ali veliko intenzivno pridelovalno podjetje. Takšna ureditev po njegovem ni pravična in vodi v preobremenjenost ter postopno opuščanje dejavnosti.
Kmet naj bo na njivi, ne v pisarni
Po Lenartovih besedah je treba jasno ločiti med velikimi kmetijskimi sistemi in malimi družinskimi kmetijami, ki pogosto delujejo kot dopolnilna dejavnost ali kot osnovni vir preživetja družine.
“Če želimo več samooskrbe in ohranitev poseljenega podeželja, moramo najprej razbremeniti tiste, ki še vztrajajo,” poudarja.
Po njegovem mnenju birokracija neposredno vpliva na konkurenčnost, saj majhne kmetije nimajo zaposlenih administrativnih služb, temveč vse naloge opravlja ista oseba – pogosto poleg rednega dela.
Razvoj podeželja kot politična prioriteta
Jožef Lenart v svojem političnem delu večkrat izpostavlja pomen razvoja podeželja, samooskrbe in podpore družinskim kmetijam. Po njegovem mnenju se mora država zavedati, da brez manjših kmetij ni ne prehranske varnosti ne ohranjene kulturne krajine.
Predlagani paket razbremenitev po njegovem pomeni konkreten korak k temu, da bi se kmetje lahko posvetili osnovnemu poslanstvu – pridelavi kakovostne hrane – namesto administrativnim postopkom.
Lenart zaključuje, da “manj birokracije pomeni več pridelave, več domače hrane in več življenja na podeželju.”
MR
