Prihodnost slovenskega kmeta je neločljivo povezana s prihodnostjo Slovenije

V četrtek, 22. januarja 2026, so člani Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS obiskali podeželsko občino Dobrepolje. Najprej so si ogledali dve kmetiji, kjer mladi prevzemniki kljubujejo vsakodnevnim težavam s predanostjo, znanjem in voljo, da nadaljujejo družinsko tradicijo. Ti mladi kmetje dokazujejo, da potrebujejo jasne in stabilne pogoje za delo – le tako bodo ostali na kmetijah in bomo ohranili slovensko podeželje tudi v prihodnje.

Istega dne zvečer je v Dobrepolju potekal pogovorni večer z naslovom “Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost Slovenije.” Pogovor je vodil Vinko Levstek, ki je uvodoma poudaril ključno vlogo slovenskega kmetijstva pri zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanju poseljenosti podeželja ter varovanju kulturne krajine. Po njegovih besedah mora država zagotoviti kmetu pogoje, v katerih bo lahko dostojno živel od svojega trdega dela – namesto da mu nalaga nove birokratske ovire. V razpravi so sodelovali dr. Jože Podgoršek, Miloš Pohole, Janez Jakopič in Marjan Kljun, ki so s strokovnimi in praktičnimi izkušnjami osvetlili številne izzive današnjega kmetijstva. Predstavniki kmetov so opozorili, da velik del kmetijskih zemljišč leži na območjih z omejenimi možnostmi za obdelavo (predvsem območja Natura 2000), kar močno zavira razvoj in pridelavo hrane. Številni vladni ukrepi niso prilagojeni dejanskemu stanju na terenu, so izpostavili kmetje – pisanje uredb iz pisarne brez posluha za realnost podeželja jim povzroča le škodo.

Posebna pozornost je bila namenjena delovanju Sklada kmetijskih zemljišč, državne ustanove, ki se vse pogosteje vede kot prekupčevalec zemljišč, namesto da bi delovala v korist slovenskega kmeta. Razpravljavci so poudarili potrebo, da imajo lastniki kmetijskih zemljišč več besede v upravnem odboru sklada. Sprememba zemljiške politike je nujna, predvsem glede pretirane razdrobljenosti parcel in neustrezno urejenih predkupnih pravic, ki otežujejo konsolidacijo kmetijskih zemljišč. Udeleženci pogovora so opozorili tudi na velike težave, ki jih kmetom povzročajo zveri (volkovi, medvedi) in divjad ter zapletena birokracija pri prijavi škode zaradi napadov – namesto pomoči kmet doživlja dodatne administrativne ovire. Omenili so celo samovoljo nekaterih obiskovalcev gozdov in nabiralcev gob, ki v gozdovih puščajo smeti ali z neprimernim parkiranjem zapirajo dostop lastnikom. Na področju konjereje je padel predlog, da se več sredstev nameni promociji konjskega mesa kot tržne niše. Posebej problematično pa je po besedah udeležencev, da država administrativno razglaša določena območja za trajno varovana travinja brez soglasja lastnikov – takšni odločitvi se kmetje upravičeno upirajo.

Ob koncu razprave je dr. Jože Podgoršek predstavil rešitve, ki jih je Forum za kmetijstvo in podeželje SDS vključil v program za prihajajoče volitve. Poudaril je, da bo SDS zmanjšala birokracijo, oblikovala bolj pravično zemljiško politiko in okrepila podporo slovenskemu kmetu. Le kmet, osvobojen nepotrebnih administrativnih spon, lahko v polnosti razvije svoje poslanstvo hranitelja naroda. V zaključku so se vsi sodelujoči strinjali, da se mora država pravočasno in usklajeno pripraviti na novo evropsko programsko obdobje ter jasno določiti prioritetne cilje v kmetijstvu – kajti prihodnost slovenskega kmeta je neločljivo povezana s prihodnostjo Slovenije. Ob tem so izrazili podporo prizadevanjem dr. Podgorška, ki se bori za slovenskega kmeta kljub vsakodnevnim pritiskom vladajoče leve politike. Jasno so sporočili tudi, da mora slovensko kmetijsko ministrstvo voditi kmet oziroma strokovnjak, ki kmetijstvo razume – ne pa zgolj uradnik, kot to prakticira trenutna oblast.

MR