V zadnjih dvanajstih mesecih je slovensko gospodarstvo utrpelo enega najhujših pretresov po letu 2009. Medtem ko vladna koalicija Roberta Goloba javnosti prodaja zgodbice o “zeleni transformaciji”, “trajnostnem razvoju” in “socialnem napredku”, statistika razkriva povsem drugačno realnost: zasebni sektor izgublja delovna mesta, javni sektor pa se napihuje do zgodovinskih razsežnosti. Takšna smer ni le nevarna, temveč tudi ekonomsko nevzdržna.
V obdobju enega leta je gospodarstvo izgubilo kar 7.360 delovnih mest, pri čemer gre za delovna mesta, ki polnijo proračun, ustvarjajo dodano vrednost in financirajo javne storitve. V istem obdobju pa je javni sektor pridobil 4.308 novih zaposlitev – delovnih mest, ki proračun praznijo. Ravnotežje med tistimi, ki ustvarjajo, in tistimi, ki trošijo, je bilo zrušeno v korist slednjih.
Kot je poudaril predsednik SDS Janez Janša na Facebooku, lahko takšen trend vodi le v dvoje:
-
dohodkovni kolaps države skozi previsoke davke, ki zadušijo razvoj podjetij, investicije in zaposlovanje,
-
povečevanje deleža proračuna za plače v javnem sektorju, zaradi česar ne ostane nič za investicije, še posebej ne v zdravstvu in modernizacijo.
Ta logika je dobro znana vsem državah, ki so se znašle v spirali prezadolženosti in stagnacije: najprej začne padati produktivnost, nato konkurenčnost, na koncu pa življenjski standard. Slovenija se tako nevarno približuje modelu, kakršnega smo nekoč videli v Grčiji, pozneje pa v Argentini — veliko birokratov, malo proizvodnje, veliko obljub in malo rezultatov.
V času previsokega davčnega primeža, ukinjanja davčnih razbremenitev in politično motiviranega povečevanja števila zaposlenih v državni administraciji se podjetja ne morejo širiti, vlagati ali zaposlovati. Posledica je očitna: odliv najboljših kadrov, zapiranje podjetij, nižja produktivnost in večja odvisnost od uvoza.
Najbolj paradoksalno pa je, da Golobova vlada še naprej razlaga, da “vlaga v ljudi” in da “nihče ne bo ostal sam”. Resnica je, da njihov model pušča same ravno tiste, ki državo nosijo na hrbtu – podjetnike, obrtnike, samozaposlene in zaposlene v realnem sektorju. Ti so tisti, ki plačujejo davke, prispevke in vse ostalo, medtem ko vlada brez sramu širi birokratski aparat, ki živi od njihovega dela.
SDS je v svojem mandatu sprejela ukrepe v smeri razbremenjevanja gospodarstva, spodbujanja zaposlovanja in dviga neto plač. Ustavljena davčna reforma, ki bi dvignila neto plače za več sto evrov letno, je bila ena prvih žrtev Golobove vlade. Namesto razbremenitev smo dobili nove davke, nove prispevke, novo birokracijo in novo javno porabo brez pokritja.
Zato ni presenečenje, da opozicija opozarja: Slovenija pod Golobom drsi v gospodarsko in socialno krizo, ki je ni povzročila vojna, suša ali globalni kolaps – temveč kombinacija ideološkega političnega amaterizma, birokratske ekspanzije in zaničevanja gospodarstva.
MR
