Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Damjan Seme je zaradi razkritja afere vetrne elektrarne Mali Log – bolj znane kot afera “turški klopotec” – naposled odstopil. A njegov odhod ne povrne zapravljenih milijonov niti ne spravi krivcev za zapahe. Javnost in stroka zato upravičeno zahtevajo polno odgovornost: da se razkrije celotna mreža vpletenih, da pristojni končno ukrepajo ter da se škoda v višini več milijonov evrov povrne davkoplačevalcem. Gre za škandalozen primer, ko je projekt, ki so ga pod aktualno vlado predstavljali kot del “zelenega preboja”, končal kot sinonim za korupcijo in nesposobnost. Odstop enega direktorja tega ne bo rešil – potrebni so pregon, zaporne kazni in vračilo denarja, sicer bo afera “turški klopotec” ostala brez pravega epiloga.
Ozadje afere: namesto nove vetrnice star “turški klopotec”
Veterna elektrarna Mali Log v občini Loški Potok – projekt, ki bi moral biti simbol zelenega prehoda, je zaradi korupcije in malomarnosti postal sramota slovenskega energetskega sektorja. Vetrnica, ki so jo Dravske elektrarne kupile kot novo, je bila v resnici več kot 20 let stara in poškodovana naprava iz Turčije. To staro turbino – posmehljivo poimenovano “turški klopotec” – je dobavilo podjetje Hmezad TMT, čeprav je razpis zahteval novo opremo. Revizija projekta je razkrila celo vrsto hudih nepravilnosti:
-
certifikat za omenjeno turbino iz Turčije ni veljaven v EU,
-
dobavljena turbina je bila zgolj prototip, ne pa ustrezni tip agregata, kot je bil zahteva.
Posledično vetrna elektrarna Mali Log danes sploh ne obratuje, saj bi bila v takem stanju nevarna za ljudi in okolje. Projekt, vreden skupno okoli 3 milijone evrov (od tega več kot 1,1 milijona javnih sredstev), je bil kljub temu izpeljan – in to očitno koruptivno in v nasprotju s predpisi.
Preiskovalna TV-oddaja Tarča je v začetku jeseni razkrila, da je bil razpis za to vetrno elektrarno prirejen vnaprej. Novinarji so pridobili obsežne prepise komunikacije, ki nedvoumno kažejo na dogovarjanje med izbraným dobaviteljem in odgovorno osebo v DEM že pred objavo razpisa. Predstavnik Hmezada je denimo vodji projekta Anamariji Mrgole še pred objavo javnega razpisa pisal: “Reference morajo biti takšne, da se lahko prijavim.” Med tekom razpisa pa ji je neposredno naročil: “Spremeni razpis, da je vetrnica lahko rabljena.”. In res – Dravske elektrarne so nato spremenile pogoje tako, da je Hmezad zlahka zmagal s ponudbo rabljene opreme. Na koncu je bila v Mali Log dobavljena stara rabljena turbina (Enercon E-58) – a plačana po ceni nove.
Takšna shema pomeni, da je razlika v ceni izpuhtela neznano kam. Tarča je odprla vprašanje, kam je izginil približno milijon evrov razlike in kdo si ga je razdelil. Sumi vodijo k sklepu, da so se javna sredstva prek navideznega razpisa prelila v zasebne žepe. V poslu so se pojavila tudi podjetja iz mreže fiktivnih računov – med njimi hčerinska družba Slovenskih železnic – kar dodatno potrjuje resen sum organizirane goljufije. Skratka, namesto da bi Slovenija dobila novo zeleno energijo, je dobila staro škripajočo napravo, ki stoji kot monument nesposobnosti in korupcije.
Prvi alarm: ovadba Zelenih Slovenije in Čuševo opozorilo
Na škandal je med prvimi javno opozorila stranka Zeleni Slovenije. Andrej Čuš, predsednik te neparlamentarne stranke, je sredi avgusta s somišljeniki vložil kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo zaradi suma več kaznivih dejanj v projektu vetrnice Mali Log. Ovadili so več podjetij in odgovornih oseb – med drugim Hmezad TMT, DEM, HSE Invest, Eko Star – zaradi utemeljenega suma zlorabe javnih sredstev, goljufije, ponarejanja dokumentacije in opustitve nadzora pri tem projektu. Zeleni so v ovadbi jasno zapisali, da je bila “namesto nove in kakovostne opreme iz Turčije dobavljena skoraj 20 let stara rabljena vetrna turbina brez ustreznih certifikatov, poškodovana, prebarvana in sestavljena iz različnih komponent,” ki ni izpolnjevala niti osnovnih varnostnih in tehničnih pogojev. Projekt je bil financiran z več kot 1,1 milijona evrov javnih sredstev in izpeljan kljub opozorilom stroke, pomanjkljivemu nadzoru in očitnim nelogičnostim – kar kaže na sistemske pomanjkljivosti in možno koruptivno ravnanje odgovornih.
Uprava DEM je takrat vse očitke arogantno zavrnila. Avgusta so na ovadbo Zelenih odgovorili, da naj “ne bi bilo nobenih nepravilnosti in da ovadba ne temelji na dejstvih”. Čuševe trditve so torej sprva pitali z zasmehovanjem in podcenjevanjem. “Ko smo vložili ovadbo, je bilo kar precej zasmehovanja,” je opisal Čuš ozračje v tistih dneh. A razvoj dogodkov mu je dal prav – že nekaj mesecev kasneje se je izkazalo, da so bili sumi utemeljeni. “Danes, oktobra, so ti sumi potrjeni,” je dejal v Tarči, kjer so razkrili podrobnosti afere. Čuš je v oddaji ostro poudaril bistvo: “Dravske elektrarne so kupile 25 let star turški klopotec,” kar povsem spodkopava ugled DEM kot kakršnega koli “nosilca zelenega prehoda”.
“Dravske elektrarne so kupile 25 let star turški klopotec.”
Čuš je v Tarči še izrekel opozorilo, ki leti na vrh: “Riba smrdi pri glavi.” S tem je jasno namignil, da krivde ne gre iskati zgolj pri eni vodji projekta ali nižjih uslužbencih, ampak pri vodstvu podjetja in nadrejenih. “Če bi organi pravne države delovali, danes te oddaje ne bi potrebovali – lahko bi zaključili in šli na kofe,” je bil ciničen, češ da bi ob učinkovitem pregonu zadevo že zdavnaj razčistili brez medijskega pompa. Žal se to (še) ni zgodilo – ovadba Zelenih je dolgo samevala, medtem pa je sporna vetrnica še naprej rjavela v Loškem Potoku.
Odstop direktorja DEM – prvi korak, a premalo
Ko je afera “turški klopotec” prerasla v vseslovenski škandal, so se pristojni vendarle začeli premikati. Po notranji reviziji in naraščajočem pritisku javnosti je generalni direktor DEM Damjan Seme tik pred sejo nadzornega sveta 12. decembra ponudil svoj odstop. Holding Slovenske elektrarne (HSE) – državni lastnik DEM – je potrdil, da je Seme podal odstopno izjavo, ki so jo nadzorniki sprejeli. S tem je “padla prva glava” v tej zgodbi. A ali bo to dovolj?
Resnica je, da je Semejev odstop predvsem poskus omejevanja škode. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) že preiskujejo posel, vendar do pravnomočnih sodnih epilogov vodi dolga pot. Medtem so v DEM že nakazali dobrih 900 tisoč evrov podjetju Hmezad TMT, preden so zaradi odkritih nepravilnosti nakazila zadržali. Denar je torej že deloma izpuhtel, vetrnica pa ostaja neuporabna kovinska skulptura. Škode – finančne in okoljske – s tem ni konec: domačini so ostali brez obljubljene “zelene” elektrike, krajina v občutljivem območju ob izviru reke Čabranke pa je oskrunjena z nedelujočim industrijskim orjakom.
Odzivi javnosti in politike zahtevajo več kot le kadrovsko potezo. Stranka Zeleni Slovenije je ob odkritju afere jasno zahtevala temeljito kriminalistično preiskavo, zaseg vse projektne in razpisne dokumentacije ter ugotovitev kazenske in odškodninske odgovornosti vseh vpletenih. Samo tako se lahko vsaj delno povrne zaupanje in pravica. Milijonska investicija, ki se je sprevrgla v fiasko, ne sme ostati brez epiloga. Če bodo na koncu odgovarjali zgolj nižje rangirani “grešni kozli”, glavni akterji pa si bodo oprali roke, bo to za državljane nedopustno sporočilo. Odstop direktorja je šele prvi korak – za njim morajo slediti kazenski pregon odgovornih oseb, zaporne kazni in vračilo ukradenega denarja. Brez tega bo pravna država v očeh ljudi padla na izpitu, afera Mali Log pa bo ostala sinonim za nekaznovano krajo javnih sredstev v imenu zelenega prehoda.
Vpletenost stranke Svoboda in politična odgovornost vlade
Posebej zaskrbljujoče je, da se je ta afera dogajala pod okriljem aktualne oblasti. Projekt vetrne elektrarne Mali Log je bil jeseni 2024 na predlog okoljskega ministra Bojana Kumra (Gibanje Svoboda) uvrščen med državne projekte, sofinancirane iz podnebnega sklada. Torej ga je vlada Roberta Goloba uradno blagoslovila kot del svoje zelene agende. Minister Kumer – ključni mož Svobode za energetiko – se je s tem postavil v vlogo pokrovitelja projekta, ki naj bi simboliziral “zeleni preboj”. Izkazalo se je ravno obratno: Svobodina “zelena” naložba je postala polomija, polna korupcije, nepravilnosti in laži.
Ni skrivnost, da je bil odstavljeni direktor DEM Damjan Seme kader ministra Kumra. V energetskih krogih so Semeta že dlje časa obravnavali kot “varovanca” sedanjega okoljskega ministra, so zapisali na necenzurirano.si. To pomeni, da vrh vladajoče stranke težko zanika povezavo s to afero – njihovi ljudje so jo omogočili ali vsaj spregledali. Kljub temu do danes noben funkcionar Svobode ni prevzel politične odgovornosti. Nihče od vodilnih v HSE (kamor sodi DEM) ali na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ni ponudil odstopa ali vsaj javno priznal napake. Vse tišči glavo v pesek, češ da je kriv le “nekdo spodaj”. A kot je dejal Čuš: “riba smrdi pri glavi” – in glava te ribe je v tem primeru tudi na Gregorčičevi in v vladnih resorjih.
Kje je tu premier Robert Golob? Njegova stranka Gibanje Svoboda je na volitvah obljubljala transparentnost, ničelno toleranco do korupcije in zeleni prehod. Afera turški klopotec te obljube postavlja na laž. Prva državna vetrna elektrarna v režiji Golobove vlade se je sprevrgla v posmeh zelenemu prehodu – namesto čiste energije smo dobili umazano korupcijsko zgodbo. Zeleni prehod, s katerim se Golob tako rad ponaša, je v primeru Mali Log služil kot krinka za staro prakso “črpanja” javnega denarja. Kumerjev resor ni zagotovil ustreznega nadzora, čeprav je bil projekt financiran tudi iz javnih sredstev. Svoboda se rada pohvali z visokimi etičnimi standardi, toda njeni kadri v državnih podjetjih očitno igrajo po starih pravilih.
Je minister Kumer vedel, v kakšen posel se podaja DEM? Bi moral ukrepati prej? To so vprašanja, na katera bomo morda dobili odgovor v preiskavah – a že zdaj je jasno, da politična odgovornost obstaja. Kumer kot resorni minister nosi del krivde, ker je projekt spustil skozi sito podnebnega sklada in ker v svojem “kadru” Semetu očitno ni prepoznal tveganj (ali pa jih ni želel videti). Tudi premier Golob bo moral pojasniti, kako se je taka afera lahko zgodila na njegovi straži, ko pa zatrjuje, da njegovi vladi korupcija ne bo ušla. Javnost od vladajoče stranke pričakuje konkretne ukrepe – ne le medsebojno prelaganje krivde. Če se bo zadeva končala pri tem, da je odletel en direktor, vsi ostali v verigi (vključno s političnimi pokrovitelji) pa bodo ostali na položajih, bo zaupanje v poštenost energetske tranzicije dokončno omajano.
Na koncu se moramo vprašati, kakšen signal daje ta afera državljanom. Zeleni prehod naj bi bil razvojna prioriteta – a če ga izvajajo na tak način, kot v primeru “turškega klopotca”, se bo vsak upravičeno vprašal, ali gre res za skrb za okolje ali zgolj za polnjenje žepov “naših” ljudi. “Danes se pod pretvezo zelenega prehoda izvaja številne projekte, katerih namen je samo črpanje državnih in evropskih subvencij, v resnici pa z zelenim prehodom nimajo kaj dosti skupnega.
Zelena je samo barva bankovcev. Gre za zeleni turbokapitalizem,” je slikovito povzel Andrej Čuš.
Ta izjava zareže v bistvo: brez osebne in politične odgovornosti za afero Mali Log bodo vse besede o “novi, odgovorni politiki” ostale le prazna retorika. Končno se je nekaj premaknilo – a dokler turški klopotec ne spravi krivcev pred sodišče in denarja nazaj v proračun, bo ta “zeleni” škandal ostal odprta rana slovenske energetike in politike.
Kdo bo torej odgovarjal? Bo Svoboda zmogla počistiti pred svojim pragom ali bo zgodba poniknila v pozabo, dokler se ne zgodi naslednja “vetrnica”? Odgovor na to vprašanje bo pokazal, ali smo kot družba sposobni narediti korak od besed k dejanjem – in ali za vladajoče pravila veljajo enako kot za vse druge. Slovenija čaka epilog – in zahteva pravico.
MR
