Dogajanje na 24. nujni seji Odbora za pravosodje prejšnji teden je prelomni trenutek, ki napoveduje nevaren prehod v sistem, kjer demokracija in svoboda govora nista več samoumevni pravici, temveč privilegija, ki ga določa vladajoča elita. Glasovanje, s katerim je koalicija utišala poslanca Zvoneta Černača, je jasen znak, da se v Sloveniji začenja obdobje, ki ga spremljata zatiranje opozicije in popolna nesprejemljivost kritike oblasti.
Parlamentarna diktatura: utišanje opozicije kot precedens
Na seji Odbora za pravosodje, ki jo je vodila poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, je prišlo do še nevidenega dogodka. Poslancu SDS Zvonetu Černaču je bila z glasovanjem odvzeta pravica do besede zaradi njegove kritike pravosodja. Kot je poudaril predsednik SDS Janez Janša, gre za precedens, ki nima mesta v demokratični družbi. Franc Cukjati, nekdanji predsednik državnega zbora, je takšno odločitev označil za padec v anarhijo in začetek diktature, kjer zakon in ustava nimata več pomena.
Napad na svobodo govora in kritiko pravosodja
Koalicija, ki se skriva za floskulami o zaščiti sodne veje oblasti, v resnici napada bistvo demokracije – pravico do izražanja kritičnih stališč. Vrhovni sodnik Jan Zobec je opozoril, da je kritika sodstva ne le dovoljena, temveč nujna. Sodstvo kot ena od vej oblasti mora biti podvrženo nadzoru in kritiki, še posebej v primeru evidentnih kršitev pravne države.
A ravno to postaja v Sloveniji nedovoljeno. Medtem ko je Ljubljana priča oprostilnim sodbam za elite, povezane z vladajočo politiko, so mirni protesti in kritike iz opozicije označeni kot “napadi na pravosodje”. Primer župana Zorana Jankovića, ki je samozavestno izjavil, da ga ne bodo nikoli obsodili zaradi njegove politične pripadnosti, ostaja brez odziva s strani sodstva – tišina, ki govori sama zase.
Likvidacije kritikov in zapiranje nedolžnih?
Čeprav se sliši skrajno, so opozorila pred prihodnostjo, kjer bo oblast preganjala kritike in zapirala nedolžne, vse bolj utemeljena. Utišanje poslanca Černača je prvi korak k vzpostavitvi sistema, kjer so opozicija in državljani, ki si drznejo kritizirati oblast, kriminalizirani.
Vrhovni sodnik Zobec je opozoril na nevarnosti odsotnosti samorefleksije znotraj sodstva, kar lahko vodi do spreg sistema z oblastjo. Ko sodstvo postane orodje političnih interesov, postane nevarno za vse državljane. Zlorabe pravnega sistema v imenu “pravne države” so korak proti avtoritarnemu režimu, kjer zakon ni več zaščita, temveč orodje za preganjanje nasprotnikov.
Kaj nas čaka?
Slovenija se sooča z realno možnostjo, da svoboda govora postane privilegij le za tiste, ki podpirajo vladajočo elito. Likvidacije – tako figurativne kot dobesedne – kritičnih glasov, zapiranje nedolžnih in zatiranje osnovnih pravic so scenarij, ki ga lahko prepreči le odločnost državljanov in opozicije.
SDS ostaja edina politična sila, ki vztrajno brani demokratične vrednote in opozarja na nevarne trende, ki grozijo svobodi v Sloveniji. A če bo oblast še naprej ignorirala kritiko in zatirala glasove opozicije, se bodo državljani morali pripraviti na prihodnost, ki bolj spominja na totalitarne režime kot na demokratično družbo.
Brez svobode govora ni demokracije. Slovenija danes stoji na razpotju – ali bo izbrala pot svobode in pravne države ali pa bo postala država, kjer vladata strah in represija. Odločitev je na nas.
MR
