Na 18. Vrhu slovenskega gospodarstva je Janez Janša, trikratni predsednik slovenske vlade in predsednik Slovenske demokratske stranke, izpostavil ključne izzive in priložnosti, ki jih Slovenija trenutno doživlja. Medtem ko je pohvalil prilagodljivost slovenskega gospodarstva in pomen lokalne samouprave, je Janša izrazil zaskrbljenost nad velikim slojem birokracije in pomanjkanjem učinkovitosti v upravljanju države.
Janša je poudaril, da mora biti prva reforma usmerjena v preoblikovanje birokratskega sloja, s poudarkom na nagrajevanju uspešnih posameznikov in postavljanju realnih kriterijev za ocenjevanje uspešnosti. Kritično je ocenil tudi sistem upravljanja države, ki se razcepi med ustvarjanje in redistribucijo, kar vodi v težave pri doseganju strateških ciljev.
Posebej je izpostavil zmedo med pojmi socialne in socialistične države ter javnega in državnega sektorja, kar po njegovem mnenju zavira jasno razumevanje in uresničevanje ciljev. Svaril je pred situacijo, kjer vsaka potreba postane človekova pravica, kar vodi v spiralo nekončnih zahtev in obremenitev za tiste, ki ustvarjajo več.
Janša je opozoril na nesorazmerni vpliv sindikatov in nevladnih organizacij v primerjavi z gospodarstvom, kar kaže na neravnotežje moči v slovenski družbi. Predlagal je, da bi na prihodnjih vrhovih slovenskega gospodarstva morali biti prisotni tudi sindikati in nevladne organizacije, da bi se tako uravnotežil vpliv različnih skupin na odločanje.
Članek sklene s pozivom k premisleku o realnem stanju in potrebah slovenske družbe ter k razmisleku o tem, kako naj bi se gospodarstvo odzvalo na te izzive in priložnosti. Janša s tem nagovorom postavlja temeljna vprašanja o usmeritvi Slovenije v prihodnosti, o razmerju med različnimi družbenimi sektorji in o potrebnih reformah za boljše upravljanje države.
MR
