Predsednik vlade Janez Janša je bil včeraj gost oddaje Tema dneva na Nova24TV, v kateri je spregovoril o več različnih temah.

 

Sprva je nekaj besed namenil gradnji planinskih koč, saj je pogovor potekal ob robu slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za nov planinski dom na Okrešlju. Planinska zveza Slovenije si namreč želi, da bi država bolj sistemsko priskočila na pomoč, pri čemer je premier dejal, da se o tem razmišlja in tudi deluje na ta način. “Nekaj programov že obstaja, med njimi ekološka sanacija planinskih koč, in tudi vrsta drugih možnosti. Razpisi, ki zadevajo investicijo evropskih sredstev, pa so ponekod strožji, drugod pa blažji, saj ni enako graditi v sredogorju ali visokogorju. Vse to skušamo pripraviti in uskladiti, da bo gradnja lažja in hitrejša ter tudi dostop do finančnih sredstev lažji,” je povedal premier.

V nadaljevanju sta z voditeljem spregovorila o aktualnem dogajanju v povezavi z DeSUS in Aleksandro Pivec, ki je kot predsednica odstopila. “Tisto, kar je za nas pomembno, je koalicijska pogodba, ki opredeljuje razmerja v koaliciji in tega se držimo. Na zadnjem pogovoru s predstavniki DeSUS je bilo jasno, da z njihove strani to ni pod vprašajem. Nekatere možne poteze pa bodo počakale do njihovega kongresa,” je dejal predsednik vlade in dodal, da s strani DeSUS ni bilo kakih pripomb na delo Aleksandre Pivec kot ministrice. “Ta zaplet znotraj DeSUS se sicer nanaša na njihova znotraj-strankarska razmerja, to ni stvar koalicije. Ko bodo izvolili novo predsednico ali predsednika na kongresu, bo ta po koalicijski pogodbi tudi podpredsednik vlade,” je ob tem dejal premier. Dodal je, da kar se tiče ministrskih mest, še poteka razprava znotraj koalicije, ki jo morajo dokončati, in sicer glede vodenja urada za demografijo, ki jo vodi po eni možnosti minister brez listnice. “Če je DeSUS zainteresiran za to, potem to spreminja razmerja znotraj vlade glede na poslanska mesta posamičnih strank in ta vprašanja bodo počakala po kongresu,” je dejal premier.

Premier je tudi poudaril, da ni koalicija tista, ki bi določala, kdo bo zastopal koalicijsko stranko. “To določa vsaka stranka sama, skladno s svojim statutom in pravili. Na podlagi odločitve poslanske skupine DeSUS je Tomaž Gantar delegiran kot zastopnik DeSUS v času do kongresa,” je še poudaril Janez Janša.

V povezavi s petkovo interpelacijo notranjega ministra Hojsa in napovedanega glasovanja poslanske skupine DeSUS pa je premier Janša dejal, da “če pogledamo ne samo to koalicijo, ampak tudi življenje prejšnjih koalicij, tudi naših, na državni ravni vedno kak poslanec glasuje drugače kot je dogovor in tega nikoli nismo dramatizirali, drugo pa je, če se večina poslanske skupine odloči, da glasuje v nasprotju s koalicijsko pogodbo. To pa potem pomeni konec statusa koalicijske stranke, to je tiste stranke, ki se odloči, da koalicijska pogodba zanjo ne velja več. To vemo vsi in verjamem, da bo skladno s tem poslanska skupina DeSUS tudi ravnala, nenazadnje so to tudi javno povedali.”
Na vprašanje o tem, da je minister ravnal napak, ker je odpravil odločbo glede prepovedi koncerta Thompsona, pa je premier dejal, da ob petkovi interpelaciji pričakuje politična obračunavanja, a “zagotovo ima minister odgovor na vse.” “Formalni razlog interpelacije je preprosto rečeno bedast,” je še opozoril premier in izpostavil, da se ministru očita, da ni vplival na upravni postopek.

“Interpelacija se običajno vloži zato, ker minister krši zakon. On bi kršil zakon, če bi se vpletal v ta postopek, ne pa sedaj, ko je bil ta postopek izpeljan skladno z odločbo upravnega sodišča. Minister je to upošteval, niti ni vedel, da ta postopek poteka in se niti ni vmešaval,” je poudaril premier in dodal, da “tisti, ki stalno kričijo o vladavini prava, ministru sedaj očitajo, da je spoštoval pravo.”
V nadaljevanju pogovora je pregovoril tudi o odstopu ministra Hojsa, pri čemer je dejal, da je minister ponudil odstop, “vendar pa si v situaciji, ki še vedno traja, ko je treba dnevno reagirati v zvezi z mejo, prehodi, ilegalnimi migracijami, država ne more privoščiti, da iščemo nekega novega ministra na vrat na nos, vmes pa so stvari zelo ohlapne.” Prav zato, tako premier, je ministru Hojsu povedal, da bo razmislil o tem in da ga prosi, da zaenkrat ostane minister. “Odstop se pravno-formalno ni zgodil, ker njegovega sporočila nisem poslal v državni zbor, in to ob njegovem strinjanju. Kasneje sva imela še en pogovor, so pa ustava, zakoni in poslovnik DZ glede tega jasni,” je še dejal premier Janša.

Na vprašanje glede kazenske ovadbe in očitkov o politizaciji policije, je premier poudaril, da je kazenska ovadba akt, za katerim nekdo stoji. “Da pa nek medij, ki se ima za resen medij, neko anonimko razglasi za kazensko ovadbo, je manipulacija in norčevanje iz kredibilnosti novinarjev, medijev in urednikov,” je še povedal Janez Janša.

“Urad za demografijo je način organizacije vlade, da ustanovi vertikalno koordinacijo med resorji, ki se ukvarjajo z demografijo. Demografija ni samo vprašanje pokojnin in upokojencev, temveč tudi vprašanje družinske politike, rojstev, strateške stabilnosti pokojninskega sistema,” je povedal premier Janša in nato poudaril tudi, da urad za demografijo ne pomeni isto kot demografski sklad.
Cilj demografskega sklada je, da se del denarja, ki se zbere iz dobrega upravljanja državnega premoženja, razdeli. “To premoženje je ustvarila generacija, ki se je upokojila, ali pa se bo upokojila v naslednjih nekaj letih in tudi z vidika splošne pravičnosti je prav, da dohodki in prihodki od tega premoženja gredo za nekoliko višje pokojnine,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da je zakon o demografskem skladu po mesecu usklajevanj v koaliciji bil na zadnjem vrhu tudi usklajen, sedaj pa gre še v usklajevanje z ostalimi deležniki v družbi, ki jih to zadeva, in sicer s predstavniki upokojenske, aktivne in mlade generacije, potem pa bo šel formalno v obravnavo. “Ta zakon predvideva, da se sklad plemeniti, torej da se del prihodkov tega premoženja razdeli, da so pokojnine večje, da so otroški dokladi višji, da se zgradi več domov za starejše, da polovica vsega, kar se nabere iz dividend in deležev, plemeniti ta sklad,” je še povedal predsednik vlade in dodal, da je koaliciji uspelo presekati 15 letno pogajanje o tem, kaj se prenese v takšen sklad.

Predsednik vlade je ob tem tudi izpostavil, da bo za to, da bo celotno državno premoženje dobro in odgovorno upravljano, potreben nadzor, ki bo nacionalen. Tudi opozicija bo tako imela članstvo v nadzornem svetu, tam bo tudi predstavnik upokojenske organizacije in mlade generacije, kar dodatno zagotavlja, da ne bo prihajalo do zlorab. “Strogi kriteriji za upravo in nadzornike zagotavljajo, da bo upravljanje in razpolaganje s premoženjem nacionalnega demografskega sklada takšno, da bo dosegal donose, ki bodo bistveno večji od tega, kar se sedaj dogaja in da ne bo to razdrobljeno na vse, ki sedaj upravljajo z deli državnega premoženja. To nam bo tudi dodatno prihranilo 50 milijonov evrov na leto, ki gredo sedaj za različne individualne pogodbe, za razne uprave, nadzorne svete razna sponzorstva, in za raznorazno netransparentno razpolaganje s premoženjem,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

V zvezi z rebalansom proračuna in gospodarskimi napovedmi, je premier dejal, da vzporedno z rebalansom proračuna znotraj koalicije že poteka razprava o javnofinančnem položaju države. “Prihodki za poletna meseca julij in avgust kažejo, da so ti prihodki na ravni lanskega leta, to pomeni, da se je Slovenija od epidemije pobrala in če ne bo hujših posledic drugega vala, lahko zrastemo,” je menil premier. Dodal, je še, da kar se tiče primanjkljaja, pa imajo druge države v Evropi, ki so večje od nas, podoben primanjkljaj. “Primanjkljaj pa je nastal, ker smo denar vložili v omejitev posledic epidemije. S tem, da za vsak evro natančno vemo, kam je šel. Vemo, koliko je šlo za s.p., koliko delavcem, ker so bili odpisani prispevki ali izplačan solidarnostni dodatek,” je dejal premier in dodal, da “mogoče je prvič v slovenski zgodovini, da zna vlada natančno povedati, kam je šel denar, ki se beleži kot primanjkljaj v proračunu, in to do zadnjega evra.” Ob tem je še spomnil, da vlada tokrat ni namenjala denarja za reševanje bank, kot v pretekli gospodarski in finančni krizi, temveč v odpravo in lajšanje posledic epidemije.

Ob zaključku oddaje je pogovor tekel še o petkovih protestih. “Roko na srce, imamo toliko dela, da se ne spomnim, kdaj sem zadnjič gledal ali se zanimal za te proteste. Včasih vidim odmev ali kako nespodobno sliko na omrežjih in vem, da so protesti osrednja tema v nekaterih medijih,” je povedal premier. “Smo praktično sredi drugega vala koronavirusa in ta zbiranja ogrožajo ljudi. Skrbi nas porast okužb, še posebej tam, kjer so takšni protesti, kar kaže, da niso prazni strahovi, da se virus širi zaradi protestov. Tu bosta morala policija in zdravstvena inšpekcija bolj natančno in bolj striktno spremljati spoštovanje vseh odlokov, ki veljajo za zajezitev koronavirusa,” je zaključil premier.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA