Kako bodo počrpali 10,5 milijarde evrov?

Po uspešnem zaključku pogajanj in dodelitvi kar 10,5 milijarde evrov sredstev za Slovenijo je včeraj potekal delovni posvet vlade v smeri črpanja le-teh. Vlada se je najprej seznanila s potekom črpanja sredstev iz evropskega proračuna 2014-2020, kjer Slovenija beleži komaj 39 % realizacijo.

Tudi za letošnje leto Slovenija beleži izjemno slabo realizacijo črpanja. Do 30. 6. 2020 se je tako počrpalo le 16 % sredstev, izrazit napredek pa je viden šele od marca dalje. Izdanih je bilo okrog 40 novih odločitev o podpori v skupni vrednosti 260 mio evrov; od tega „operacije Covid-19“ 152 mio evrov. Kot primer se je predstavilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima v okviru mehanizma Dogovorov za razvoj regij predvidenih 62 projektov v skupni vrednosti 294 mio evrov: 46 kanalizacij in 16 vodovodov. Od leta 2017 do marca 2020 ni bila na Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v potrditev posredovana niti ena vloga! Od marca do junija je bilo izdanih 6 odločitev o podpori v vrednosti 36 mio evrov.

Vsi ti podatki za preteklo obdobje zato kažejo na dejstvo, da bo vlada morala posvetiti izjemno pozornost prav črpanju sredstev, ki jih je izpogajala pretekle dni. Največ izpogajanih sredstev bo treba porabiti v naslednjih treh letih. Za leto 2021 je tako predvidenih skupaj več kot 1,5 milijarde evrov, v letu 2022 skoraj 1,4 milijarde, v letu 2023 pa malo manj kot 1,2 milijarde evrov. Za naslednje leto to pomeni štirikrat več sredstev, kot jih je Slovenija običajno na letni ravni črpala do sedaj. Prav zato, da se ne bi zgodilo enako kot v prejšnjih letih, ko nismo uspeli počrpati niti sredstev, ki so nam bila zagotovljena, je bilo na današnjem posvetu sklenjeno, da bo oblikovana posebna projektna skupina, katere delo bo potekalo predvsem na operativni ravni in jo bo vodila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Tako bo omenjena skupina odgovorna predvsem za tekoče črpanje sredstev in izvajanje projektov.

Vlada ob tem tudi ugotavlja, da sta trenutno najbolj prioritetni področji zdravstvo in dolgotrajna oskrba starejših, kar vključuje tudi izgradnjo novih DSO ter modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami.

Vlada bo v pripravo načrta za okrevanje in odpornost vključila tudi župane in regionalne razvojne agencije, načrt pa namerava obravnavati do konca avgusta.

MR