Pričeli s poostrenim nadzorom nad vožnjo pod vplivom alkohola! 5 resnic o pitju?

Več kot vsako tretjo smrt v prometu zakrivi alkoholizirani povzročitelj, opozarja Agencija za varnost prometa.

Tudi v letošnjem letu ostaja alkohol širok družbeni problem, saj je njegova zloraba v prometu botrovala več kot vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. V 507 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč.

5 stereotipov o vožnji pod vplivom alkohola!

Velikokrat slišimo izjave kot so “Nisem še toliko spil, bom kar jaz vozil!”, “Ni probelma, saj ni policajev na cesti!” ali pa “Saj je čisto blizu do doma, bom kar jaz vozil!”

Ali držijo sledeče izjave:

“Lahko vozim, nisem veliko spil!”

“Ker sem dobro jedel, lahko spijem več alkohola in ne bom pijan!”

“S svežim zrakom in telovadbo pospešim presnovo alkohola in sem zato prej trezen!”

Za odgovor na vprašanje si oglejte video:

Koliko časa se presnavlja eno pivo?

Alkohol, droge in psihoaktivne snovi so dejavniki, ki zmanjšujejo naše psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu. Se zavedate, da se ena merica alkohola, kar je 0.3 dcl žganja, 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva, v telesu presnavlja eno uro? Pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša. Alkohol je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, zato je trezna vožnja vaša odgovornost.

Več alkoholiziranih tekom epidemije!

V času epidemije (od 16. 3. do 31. 5.) je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč (v času epidemije je bilo 14 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju 2019 pa 9,5 odstotkov).

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj 70 %. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom.

MR