Resnica o “genocidu” v domovih za starejše

V zadnjih dneh pojavile so se v medijih pojavile nekatere špekulacije, domneve in neresnične trditve o zdravstveni oskrbi in zdravljenju oskrbovancev v domovih za starejše med epidemijo.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na včerajšnji tiskovni konferenci s stroko pojasnil dejastva, ki so zavrnila vse povezane špekulacije in obtožbe v zvezi z zdravstveno oskrbo.

Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna

Minister Gantar je poleg navdušenja na tem, da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije uspešna, izrazil tudi obžalovanje, da se v nekaterih medijih pojavljajo dvomi v strokovnost opravljenega dela, predvsem pri oskrbi oskrbovancev v domovih za starejše. Ob tem je opozoril, da sta se tako zdravstveni sistem kot oskrba v domovih za starejše dobro prilagodila na širjenje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Oba sistema sta se že pred epidemijo soočala s pomanjkanjem kadrov in ustrezne prostorske infrastrukture.

Predsednik Vlade Janez Janša o “genocidu” v domovih za starejše

Na navedbe o tem, da ni bilo poskrbljeno za oskrbovance v domovih za ostarele in obtožbe Levice o tem, da gre za genocid, je premier Janša odvrnil, da je bila obtožba o genocidu izrečena s strani tistih, ki slavijo diktatorja, ki je dejansko storil genocid nad slovenskim narodom. V nadaljevanju pogovora pa je izrekel zahvalo zaposlenim v domovih za ostarele, ki so poskrbeli za to, da v 90% v domovih za ostarele ni bilo niti ene okužbe.

Ob tem je bil tudi kritičen do ravnanj vodstva bolnišnice na Ptuju, kjer sta se direktorica bolnišnice in županja, obe iz kvote SD, odločili za “grob napad na solidarnost.”

“Kjer je prišlo do izbruhov okužb v domovih za ostarele, je ministrstvo za zdravje reagiralo s pomočjo, in niti en ni bil prepuščen sam sebi,” je še povedal premier.

Kljub temu se je okužilo le 1,7 % oskrbovancev v domovih za starejše. Manjše težave pri soočanju z okužbami smo imeli v 10 od 102 domov, večje težave le v treh.

Največje težave so se v domovih pojavile že takoj na začetku epidemije, ki so se, kot meni minister za zdravje, v sodelovanju s strokovnimi ekipami reševale na optimalen način. Ob tem je minister dejal, da je sejanje strahu glede obravnave starejših občanov v domovih za starejše neutemeljen in krivičen, predvsem do zdravstvenih in drugih delavcev, ki so se v teh ustanovah trudili, da bi premagali težave zaradi epidemije.

V 90% domov ni bilo okužb

Domovi za upokojence so za 18. tisoč oskrbovancev dom in varen prostor. V Sloveniji sta 102 domova za starejše, v 90 % domov so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb dosegli svoj namen. V prvem valu so pojavila le posamezna žarišča okužb, v nekaj primerih, kjer se je pojavila posamezna okužba pri zaposlenem ali stanovalcu, smo širjenje uspešno preprečili. Ob tem je državna sekretarka poudarila, da se stanje v domovih umirja. Na ministrstvu se v sodelovanju s stroko, tudi zdravstveno, že pripravljajo na morebitni drugi val epidemije. Vzpostavili so delovno skupino, ki bo na osnovi izkušenj oblikovala načrt za obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki bo vključeval smernice, protokole in usmeritve za izvajalce ob morebitnem drugem valu. Prioriteta bo predvsem zagotovitev varnosti in zaščita vseh stanovalcev in zaposlenih ter zagotovitev čim bolj normalnega življenja v domovih.

Premeščanje v bolnišnico bi bilo nesmiselno

Dr. Bojana Beovič je poudarila, da trditve o premalo številnem premeščanju oskrbovancev domov za ostarele premeščenih v bolnišnice zbujajo nepotrebne strahove in stiske pri oskrbovancih in njihovih svojcih. Zdravljenje v bolnišnici je smiselno takrat, ko lahko v bolnišnici nudimo zdravljenje, ki ga doma bolnik ne more biti deležen, pa ga zaradi svoje bolezni potrebuje.

Za bolezen COVID-19 nimamo specifičnega zdravila, ki bi vplivalo neposredno na virus in s tem na ozdravitev in preživetje. Premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so oskrbovanci okuženi z novim koronavirusom ni smiselno, saj takih oskrbovancev v bolnišnice ne premeščamo tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja. Nekateri bolniki s COVID-19 pa lahko v bolnišnici pridobijo bodisi z bolj intenzivnim podpornim zdravljenjem ali z umetnim predihavanjem. Zdravljenje v bolnišnici je lahko tudi tvegano, poleg bolnišničnih okužb in vseh zapletov intenzivnega zdravljenja starostnike premestitev v bolnišnico bremeni, saj se težje prilagajajo tujemu okolju.

Koliko jih je umrlo v domu za starejše?

V domovih za ostarele je po podatkih na dan 20. 5. v Sloveniji umrlo 52 % vseh umrlih v državi, dodatnih 29% so prispevale smrti stanovalcev, ki so umrli v bolnišnicah. Pri nas je v bolnišnici od vseh umrlih stanovalcev umrlo 36% vseh umrlih stanovalcev domov, kar jasno kaže, da so bili pri nas v večji meri premeščeni v bolnišnice kot v tujini.

Med stanovalci domov za starejše je bila v Sloveniji smrtnost v celoti 26%, med tistimi, ki so bili premeščeni v bolnišnico pa 57%, kar govori v prid temu, da kljub trudu osebja v bolnišnici, zdravljenje ni bilo uspešno.

Dr. Aleš Rozman je opozoril, da so takoj, ko so ob pojavu okužb v domu za starejše Metlika pripravili strategijo, kako ukrepati. Pojasnil je, da 70 % starostnikov preboleva okužbo s SARS-CoV-2 brez težkih simptomov. Starostniki s težkimi simptomi, ko je virus napadel pljuča, so bili premeščeni v bolnišnico. Povedal je, da življenja lahko najbolje rešujemo tako, da domove pripravimo na način, da tja okužba ne pride oziroma se jo čim prej zameji.

MR