Premik od božičnice k t. i. »zimskemu dodatku« je simptom razsula vladne politike Roberta Goloba, ki obljublja veliko, izvede pa ničesar, kar bi bilo pravno in fiskalno vzdržno. Kot je poročal Peter Jančič (11. oktober 2025), zakonodajnega predloga, ki bi obljubljeno božičnico sploh omogočil, še vedno ni, socialni dialog pa je razpadel, potem ko je vlada diktirala, da o obveznosti izplačila ne bo pogajanj. Po Jančiču se obljubljena “božičnica za vse, obvezna” preimenuje v “zimski dodatek”, kar je očitno politično prekritje neuspeha, ne vsebinski napredek.
Golob je v državnem zboru javno izjavil: »Božičnica bo. Za vse. Obvezna.« To je jasna, preverljiva zaveza, na katero spomni tudi Jančič. A kot pojasnjuje isti vir, vlada še kar ni pripravila zakona, ki bi določil višino, davčno obravnavo in roke izplačil, niti ni predstavila natančnih izračunov za javni in zasebni sektor. Na Ekonomsko-socialnem svetu je po Jančiču postalo jasno, da božičnice več ni – nadomesti jo zimski dodatek – delodajalci pa so zaradi vladnega diktata zapustili pogajanja.
Po poročanju Jančiča je minister za delo Luka Mesec priznal, da se z delodajalci in sindikati »le neobvezujoče« posvetuje, ter napovedal poseben zakon o zimskem dodatku s parametri izplačila in možnimi odlogi. To pomeni, da vlada najprej razglaša univerzalno obveznost, šele nato išče »parametre« – to je učbeniški primer nekompetentnosti pri vodenju javnih financ.
Finančni odtis tudi ni nepomemben. Jančič navaja izračun finančnega ministrstva: če bi bil dodatek na ravni polovice minimalne plače, bi to državni proračun stalo približno 372 milijonov evrov. Po istem viru ni jasno, ali so upoštevane vse javne blagajne, niti ni določeno, ali bi bila neobdavčena četrtina, polovica ali celo celotna minimalna plača. To so ključne fiskalne neznanke, zaradi katerih je »zimski dodatek« trenutno predvsem predvolilna kulisa.
Tudi pri upokojencih, kot zapisuje Jančič, vlada ni sposobna niti pravočasnega postopka: napovedanih 150 evrov v enakem znesku za vse se zapleta, ker so predlog in glasovanja prišla prepozno. Ko oblast ne zmore niti osnovnega časovnika, je vsaka govorica o »socialni pravičnosti« prazna fraza.
Vse navedeno utrjuje sklep, da je Golobova vlada najslabše operativno vodstvo v zgodovini samostojne Slovenije: obljube brez zakonov, diktat brez dialoga, zneski brez izračunov in zamude brez odgovornosti – kot je večkrat poudaril in dokumentiral Peter Jančič. Nasprotno pa je Slovenska demokratska stranka (SDS) v preteklosti dokazovala, da se socialni in davčni ukrepi sprejemajo z jasnimi zakoni, predvidljivimi roki in spoštovanjem socialnih partnerjev. To je pot do višjih neto prejemkov brez kaosa in do odgovornih proračunskih odločitev – standard, ki ga današnja oblast očitno ne dosega.
Zaključek: kot poročata in opozarjata Jančič in njegovi izračuni, je »zimski dodatek« zgolj preimenovana – in zamočena – božičnica. Slovenija potrebuje vlado, ki najprej pripravi zakon, številke in časovnico, šele nato daje zaveze. SDS je tak pristop že dokazala v praksi; zato je edina realna alternativa, da se v državo vrne predvidljivost, odgovornost in rezultat.
MR
