Predsednik vlade Janez Janša se je sestal s predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov. Na sestanku, kjer so sodelovali tudi pristojna ministrica Simona Kustec, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Marjan Dolinšek, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Damir Orehovec ter direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dr. Vinko Logaj, so udeleženci spregovorili o morebitnem ponovnem odprtju in varnem delovanju vsaj dela vzgojno-izobraževalnih ustanov v času epidemije koronavirusa.
Na sestanku sta aktualno stanje glede epidemije koronavirusa najprej predstavila direktor NIJZ Milan Krek in vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović.
Milan Krek je poudaril, da “ko se odločamo o vrnitvi v šole, moramo imeti v mislih to, kar se dogaja zunaj šol, saj so te del lokalne skupnosti. Če odpremo šolo, je smiselno, da jo nekaj časa pustimo odprto. Zaradi situacije, kakršna je sedaj z epidemijo, je ogroženost šole večja, prav tako je tudi večja možnost, da virus v šolo vdre. Pomembno je varovati vse ljudi v šoli, učitelje, otroke, kuharje, voznike.
Vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović pa je spregovorila o številu okužb, širjenju okužbe koronavirusa in vplivu cepljenja.
“Šole so začele šolanje na daljavo 19. oktobra, zaprle so se pri manjšem številu obolelih, krivulja okuženih je takrat naraščala in z ukrepi se je preprečilo, da se je vrh epidemije obdržal na nekem nivoju,” je povedala dr. Beović.
Predstavila je tudi število obolelih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in poudarila, da so šole pri nas bolj kot kje drugje generator okužb. Poudarila je, da moramo ob odpiranju šol imeti v mislih tudi ranljivost učiteljskega kadra, predvsem starejšega, ter problematiko zbolevanja otrok s hujšimi oblikami covida-19.
“Vsi si želimo, da bi se ta čas nenormalnosti čim bolj skrajšal, vendar pa je pri epidemiji tako, da posledice pridejo z zamikom. Podatki, ki smo jih videli za včerajšnji dan, bodo imeli ključne posledice za zdravstveni sistem čez 14 dni,” je dejal premier.
Predsednik vlade Janez Janša je na začetku srečanja povedal, da pozna sistem šolanja na daljavo, saj ima dva šoloobvezna otroka.
Krivda za stanje je na strani tistih, ki so zavračali nošenje mask in upoštevanje ukrepov.
“Če bi ohranjali razdaljo, razkuževali roke, delali tako, da je proces dela varen in se izogibali rizičnih stikov, in če bi to delali vsi, ukrepov ne bi bilo treba imeti,” je dejal predsednik vlade.
Nekaj tisoč okužb na dan pomeni toliko več odstotkov zasedenih postelj v bolnišnicah, tistih, ki potrebujejo intenzivno nego, tistih, ki potrebujejo umetno predihavanje, in števila smrti. Prav tako po njegovih besedah skoraj nobenega od omejitvenih ukrepov ne bi bilo treba imeti, če bi se splošna pravila obnašanja v času pandemije stoodstotno upoštevala.
Zakaj so tako slabe razmere v šolah in vrtcih?
Vsi udeleženci sestanka so se strinjali s spoštovanjem strogih ukrepov za zagotavljanje varnega okolja za učence, učitelje in druge zaposlene. Razen predsednika SVIZ in večkratnega kandidata za poslanca na listi Levica, Branimira Štruklja, so se vsi tudi strinjali, da je potrebno prvo poskrbet za varno okolje in naj bo zdravstvena stroka edina, ki bo odločila, kdaj je epidemiološko stanje dovolj ugodno za vračanje otrok in zaposlenih v šole.
Spomnimo tudi, da je Branimir Štrukelj javno pozival k nenošenju mask in ignoriranju vladnih ukrepov. V kolikor bi se zelo preprostih ukrepov (nošenje mask, medsebojna distanca) dosledno držali, bi lahko šole že bile odprte.
Pravtako je kamapnjo proti nošenju mask v šolah izvajala stranka SD.
Rešitev je razkuževanje rok, nošenje mask, socialna distanca in uporaba aplikacije
“Tajvanci so ukrepe začeli uvajati 1. januarja lansko leto in so imeli zelo malo okužb, trenutno jih imajo nekaj dnevno, tako da že imajo koncerte, prireditve z gledalci, a vsi nosijo maske, si razkužujejo roke, ohranjajo razdaljo in uporabljajo elektronsko aplikacijo za sledenje stikom,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
Eden ključnih dejavnikov, ki narekuje naše ravnanje in ki je bilo upoštevano tudi pri načrtu sproščanja ukrepov, ki velja od 3. 12. 2020, so kapacitete zdravstvenega sistema. Če te kapacitete z obremenjenostjo s covidnimi bolniki presežemo, potem ljudje umirajo tudi zaradi drugih bolezni, ki jih zdravstveni sistem ni sposoben zdraviti, in bi lahko bili soočeni s situacijo kot v sosednji Italiji ali Srbiji, ko ljudje zaradi preobremenitev zdravstvenega sistema niso imeli zdravstvene oskrbe.
“Če bi imeli večje rezerve v zdravstvenem sistemu, bi lahko bolj tvegali s sproščanjem ukrepov,” je povedal premier.
Spomnil je tudi, da država v 15 letih ni zgradila nobenega doma za ostarele, nobene negovalne bolnišnice, kar je tudi eden od razlogov, da so postelje polne, ker nekateri ljudje, ki ne potrebujejo stalne zdravstvene nege, nimajo kam iti.
“Če bi kdor koli spomladi rekel, da je slovenski zdravstveni sistem sposoben zdraviti 1200 bolnikov s covidom-19, mu takrat ne bi verjel. Takrat smo se borili za vsako posteljo, kapacitete so bile desetkrat manjše, spomladi je bilo treba zaradi epidemije ustaviti skoraj vse ostalo zdravstvo. Do jeseni pa smo kapacitete v zdravstvu desetkrat povečali. Potrebujemo negovalne bolnišnice, in sicer v vsaki regiji, za kar imamo pripravljene načrte, tudi zagotovljena sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, vendar to ne bo vplivalo na situacijo v naslednjih nekaj mesecih,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.
“Gremo v tisto, kar smo napovedovali – v najbolj zaostreno obdobje v celotnem času epidemije”
“Šolstvo je prioriteta, ampak ničesar ne bomo dosegli, če vse odpremo in nato po tednu ali dveh vse zapremo in smo potem zaprti do aprila, maja. Če bo epidemiološka slika dobra, lahko v februarju preidemo na oranžno in začnemo s sproščanjem, kot je predvideno, vse ostalo pa je bistveno preveliko tveganje,” je še dejal predsednik vlade.
Predsednik vlade je poudaril, da je skupni interes, da čim prej pridemo v situacijo, ko bo mogoče šole odpreti, ne samo prve triade, in to na način, da bo to varno in da ob tem ne bomo tvegali kolapsa zdravstvenega sistema.
Kot je tudi poudaril, vlada nobene odločitve glede ukrepov za zajezitev širjenja epidemije ni sprejela brez stroke. Tudi načrt sproščanja je bil po njegovih besedah sprejet na podlagi vseh ocen svetovalne skupine in tudi na podlagi posvetovanj s kolegi po celi Evropi.
