Praznovanje Martinovega je na Štajerskem v Sloveniji že stoletja globoko zakoreninjena tradicija, polna veselja, glasbe in kulinaričnih užitkov. Ta praznik, ki zaznamuje dan, ko se mošt simbolično spremeni v vino, je posebej priljubljen v vinorodnih regijah, kot je Štajerska, kjer so vinogradi del kulturne identitete in ponosa prebivalcev. Poglejmo, kako Štajerci obeležujejo Martinovo in kaj vse vključuje to praznovanje.
Vinska Slovesnost
Martinovo na Štajerskem pomeni tudi zaključek vinarske sezone, zato so priprave nanj precej resne. Ena izmed najbolj pomembnih tradicij je t.i. “krst mošta,” ko mošt (mlado, nepopolnoma fermentirano vino) simbolično preide v vino. Na Martinovo številni vinogradniki organizirajo posebne dogodke, kjer blagoslovijo mlado vino, ob tem pa se odvijajo tudi rituali, kot je simbolični krst vina, pri čemer sodelujejo lokalni župniki ali zabavni liki, kot so “martinovi botri.” Ti včasih z navihanimi besedami krstijo vino, kar prispeva k veselju in smehu med obiskovalci.
Kulinarika na Martinovo
Ob Martinovem se na Štajerskem pripravi posebna praznična pojedina. Tradicionalne jedi, ki spremljajo martinovanje, so pogosto pečena gos ali raca s prilogo, kot je rdeče zelje ali dušeno kislo zelje, mlinci in pečen krompir. Praznične pojedine vključujejo tudi domače klobase in slastne sladice, med katerimi je nepogrešljiva potica.
Štajerski vinogradniki in gostinci na ta dan pripravljajo razkošne mize, ki pritegnejo domačine in obiskovalce, ki se želijo ob dobri hrani in vinu družiti v veselem vzdušju. Mnoga štajerska mesta, kot sta Maribor in Ptuj, imajo v tem času posebne kulinarične dogodke, kjer lokalne restavracije ponujajo martinove menije, ki združujejo domače vino s tradicionalnimi jedmi.
Veselice in Prireditve
Martinovo ni le družinski praznik, ampak tudi čas za širše družabno praznovanje, ki vključuje javne prireditve in veselice. Na Štajerskem potekajo številne prireditve, kot so sejmi, glasbene prireditve in pohodi po vinogradih, kjer lahko obiskovalci degustirajo različna vina in uživajo v družbi vinarjev ter lokalnih prebivalcev. Med priljubljenimi dogodki so tudi obiski vinskih kleti, kjer vinarji organizirajo degustacije mladih vin, ponujajo pa tudi oglede vinogradov in vinskih kleti, kar omogoča obiskovalcem, da se pobliže spoznajo z vinogradniškim načinom življenja.
Pohodi po Vinogradih
Na Štajerskem so v času Martinovega izjemno priljubljeni tudi pohodi po vinogradih, kjer se združita ljubezen do narave in vina. Eden najbolj obiskanih pohodov je Martinov pohod po vinogradih nad Mariborom, ki privabi številne pohodnike iz Slovenije in tujine. Takšni pohodi so običajno organizirani ob podpori lokalnih turističnih organizacij, ki med potjo pripravljajo različne postojanke s pokušino lokalnih vin in prigrizkov.
| Martinovo na Štajerskem je čas, ko se ljudje družijo, okušajo sadove dela v vinogradih, praznujejo ob dobri hrani in se veselijo ob koncu jesenskih opravil. Štajerska tradicija martinovanja združuje vinogradnike, domačine in obiskovalce v praznovanju vina, ki je tu veliko več kot le pijača – je simbol dediščine, truda in ljubezni do zemlje. |
Sveti Martin je postal zavetnik vinarjev in simbolično povezan s spremembo mošta v vino zaradi več zgodovinskih, simbolnih in kulturnih razlogov. Njegovo zavetništvo nad vinom in vinogradništvom izhaja iz kombinacije njegovega svetniškega življenja, narave njegovega praznika in priljubljenosti praznovanja, ki se je ohranila vse do danes.
1. Legenda o Deli Plašča in Skrb za Ljudstvo
Najbolj znana legenda o Svetem Martinu pripoveduje, kako je v hladni noči srečal premraženega berača in mu podaril polovico svojega vojaškega plašča. To dejanje sočutja in solidarnosti simbolizira Martinovo skrb za ljudi, kar je pozneje povezano tudi s simboliko deljenja bogatih sadov narave. Vino, ki izvira iz grozdja, pomeni plodove zemlje, ki jih je treba ceniti in deliti z drugimi, tako kot je Martin delil svoj plašč. Martinova simbolična dejanja solidarnosti in nesebičnosti so bila zato povezana z deljenjem pridelka, kot je vino, ki ga prav ob Martinovem času prvič okušajo.
2. Praznovanje Ob Koncu Vinske Sezone
Martinovo (11. november) se v Evropi praznuje ob koncu vinske sezone, ko so trgatve končane in so sodčki napolnjeni s svežim moštom. V vinogradniških kulturah je to naravno prelomno obdobje, ko se mošt začne spreminjati v vino, saj fermentacija v tem času doseže ključno stopnjo. Martinovo praznovanje se je zato povezalo z blagoslovom in pokušino novega vina, saj je to trenutek, ko lahko vinogradniki in vinarji prvič okušajo rezultat svojega dela.
Martinovo praznovanje je postalo tudi oblika zahvale za dobro letino, medtem ko Martinov dan obeležuje konec jesenskih opravil in začetek priprave na zimsko obdobje. Praznovanje ob spremembi mošta v vino zato ni samo vinarski dogodek, ampak ima tudi obredni pomen kot zahvala za plodove narave.
3. Simbolika Pretvorbe in Prehoda
Sveti Martin je simbol krščanske prenove in preobrazbe – iz rimskega vojaka je postal duhovnik, puščavnik in nazadnje škof. Ta preobrazba se ujema s simboliko fermentacije, kjer se sladek mošt spremeni v zrelo vino. Prav ta pretvorba mošta v vino je v zgodnjem krščanstvu postala primerljiva s simbolnim pomenom Martinovega življenja, ki predstavlja duhovno rast in preobrazbo.
Pretvorba mošta v vino simbolizira duhovno zorenje in prehod iz posvetnega v sakralno. Tako kot Martin iz vojaškega življenja preide v skromno duhovno življenje, se tudi mošt iz navadnega grozdnega soka skozi fermentacijo spremeni v vino, ki je dragocena in sveta pijača, povezana z obredjem.
4. Martin kot Zavetnik Vinogradnikov
Zgodovina katoliške cerkve je pogosto povezala svetnike z različnimi poklici in področji življenja, saj so svetniki veljali za priprošnjike in zaščitnike. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov – časa praznovanja, simbolike prehoda in Martinovega pomena za skupnost – je Martin postal zavetnik vinogradnikov in vinarjev. Vinogradniki so se pogosto zatekali k njemu za blagoslov in zaščito, saj je njegov praznik sovpadal z zaključkom vinarske sezone.
Poleg tega so se skozi stoletja razvili različni običaji, kot je krst mošta ob Martinovem, ki simbolizira blagoslov in prehod vina v zrelo stanje. Ti običaji so okrepili Martinovo povezavo z vinogradništvom in okrepili njegov status kot zaščitnika vinogradnikov.
| Sveti Martin je postal zavetnik vinogradnikov zaradi njegove sočutne narave, časa njegovega praznovanja, ki sovpada z zaključkom vinske sezone, in simbolike pretvorbe mošta v vino, kar odseva Martinovo duhovno preobrazbo. Martinovo je tako skozi stoletja postalo praznik, ko se praznuje rodovitnost in obilje, obenem pa ohranja globlji simbolni pomen skupnosti, solidarnosti in zahvale za plodove narave. |
MR
