Pogovarjali smo se z trenutnim poslancem v Državnem zboru Republike Slovenije, Ptujčanom Jožefom Lenartom. Rodil se je v številčni kmečki družini. Mladost je preživljal na večji urejeni kmetiji na Mestnem vrhu pri Ptuju, sedaj pa z družino živi v Žabjaku pri Ptuju. Po izobrazbi je diplomiran organizator menedžer za kadre in izobraževanje. Je poročen (žena Mojca), katolik in oče dveh odraslih sinov Teodorja in Gašperja.
Povejte nam kaj o sebi, vaši družini in vašem privatnem življenju?
Odraščal sem na srednje veliki kmetiji na Mestnem vrhu, kjer so mi starši privzgojili pozitivni odnos do soljudi, do dela, družine in domovine. Ker nas je bilo v družini 5 otrok, je bilo treba zgodaj začeti pomagati pri delu staršem. To mi ni bilo težko, saj sem se zavedal, da je na starših velika odgovornost in tudi »pritisk«, kako nas preživeti in tudi izšolati do poklicne poti.
Sam sem prvič in »edinokrat«, cerkveno poročen. Z ženo Mojco imava dva odrasla sinova; Teodorja in Gašperja, ki sta oba zelo pozitivni osebi, oba sta zaposlena in navezana na družino. Družinska kosila, sedaj že razširjene družine, so za naju s soprogo najlepši in najvrednejši trenutki.
Zakaj razširjene? Ker so z nami običajno še ženini starši s katerimi živiva v dvodružinski hiši, ter izbranki od obeh sinov.
Lahko se pohvalim, da smo v letnem času radi zunaj in takrat sem sam običajno glavni »koh«. Če se kaj speče na žaru ali »izpod-peke«, me glavnina kar določi za mojstra, medtem pa tudi vsi ostali za kaj poprimejo.
Kakšno je vaše vodilo v življenju?
Delaj dobro in ustvarjaj po svojih najboljših močeh, znanju in sposobnostih ter izkoristi – uporabi vse svoje talente, pri tam pa nikoli ne stori drugemu, česar ne želiš, da bi kdo storil tebi.
Ste aktualni poslanec. Kaj ste po izobrazbi, s čim se ukvarjate ter ali ste ponosni na svoje delo?
Po izobrazbi sem diplomiran menedžer za kadre in izobraževanje. Trenutno pa sem ponosni poslanec v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru RS, saj sem bil leta 2018 prvič izvoljen v 9. volilnem okraju 8. volilne enote – Ptuj 1, kjer sem doma. Na svoje delo sem ponosen, saj sem se ga lotil z vso odgovornostjo in rezultati našega dela iz zadnjega sklica Državnega zbora so tudi že vidni. Po moje je biti poslanec častna funkcija ne glede na to, da pa med ljudmi ni več velikega spoštovanja do nas »ljudskih izbrancev«, prej obratno.
Kakšna je razlika med delom poslanca in vašimi prejšnjimi službami?
Vsako delo, ki sem ga do sedaj imel, sem opravljal odgovorno in z dobro energijo – zato so bili vidni tudi uspehi. Ker sem dobrega srca, ter po karakterju korajžen kmečki človek, po »fahu« pa kadrovik, zares cenim vsako delo. Med tistimi, ki sem jih opravljal, mi je bilo še posebej zadovoljstvo pomagati brezposelnim pri vključevanju v aktivno življenje in delo, torej jih motivirati in jim pomagati iskati delo. Dober in srečen sem bil pa tudi kot kadrovik za kadrovsko pravne zadeve ali pa kot nepremičninski posrednik. Pri vsakem delu, sem se nekako iz vloge delavca, dal tudi v vlogo stranke, in sicer če je cilj pomagati in rešiti težavo ali problem je tudi zadovoljstvo ob delu, ko si uspešen. Vedno sem tudi verjel, da delam nekaj dobrega za druge, za družbo in tudi zase ter da mi zato uspeva.
Tako, da kot vidite sem opravljal raznolika opravila, ter bil velikokrat v službi po 10 ali 12 ur na dan, pa vendar po zahtevnosti in tudi po kapaciteti dela ni niti eno moje prejšnje delo primerljivo z delom »državnega« poslanca. Kje pa!
Delo poslanca je izven okvirjev normalnih urnikov. Še posebej pa je bilo zahtevno zaradi izrednih pogojev, ki jih je v celem zadnjem delu tega sklica parlamenta, ter v času Vlade Janeza Janše povzročala epidemija ter okužbe s Covid 19. Po moje smo morali oddelati vsaj 1/3 dodatnih sej zaradi omenjene nadloge. Tukaj je med drugim seveda bilo še kakih 50 dodatnih sej Odbora za delo, družino in socialne zadeve ter kakih 40 dodatnih sej Odbora za zdravstvo. Sem član obeh odborov, in na teh smo delali včasih pozno v noč ter naslednji dan kar naprej. Včasih smo tako »nočno« sejo odbora prekinili in nadaljevali s sejo Državnega zbora. Strokovne sodelavke poslanske skupine so pomagale kolikor so lahko, tako da smo si uredili nadomeščanje in vsaj nekaj ur odspali: »Hvaležni smo vam drage kolegice iz DZ-ja«. Bile so tudi enormne količine gradiv, ki jih je bilo treba preštudirati, veliko sestankov koalicijskih poslancev ter končno glasovanja, ki so zahtevala veliko predhodnega usklajevanja ter iskanja kompromisov, da so bili zakoni sprejeti. Zahtevno, naporno in odgovorno delo, ki terja vsega človeka za 16 ur na dan.
Imate kakšne hobije?
Nekaj jih je – da, le vedno manj časa je zanje. Torej rad kolesarim, pri čemer se mi včasih pridruži tudi žena in na zadnji dobri kolesarski turi sva bila tudi skupaj. Od dveh dneh vikend oddiha v Krajnski gori, sva en dan prekolesarila, en dan pa bila po okoliških hribih. Rad tudi planinarim tako, da se moji letni dopusti tega tudi dotaknejo. Nazadnje sem bil v letu 2021 tudi na dvodnevnem planinskem izletu; t. i. vzponu na Triglav s prijatelji iz SDS. Sicer pa je bil to moj četrti vzpon na našega »očaka«. Kolikor še ostane prostega časa ob obveznem branju zakonodaje, ob obilici sej odborov DZ in sej DZ-ja, rad tudi kaj preberem. V zadnjem času sem nekaj vikendov moral posvetiti tudi obnovi naše kleti na hribu na Sp. Velovleku. Hrib je posajen z sadnim drevjem in orehi. Tam se ob kakih popravilih, košnji trave in kmečkih opravilih še najbolj sprostim.
Nam opišete vaše videnje aktualne politične situacije?
Trenutna politična situacija je zanimiva – posebna. Na eni strani imamo uspešno Vlado in po glasovih v DZ – ju šibko koalicijo, ki bi lahko skoraj mejila na neoperativno. V resnici pa je operativnejša, kot so bile včasih prave večinske koalicije z npr. 46 + 2 glasovi. In zakaj je tako ter kaj imamo na drugi strani? Ta koalicija je delovna, ima vizijo, znanje in kar nekaj političnih izkušenj. Zna se pogovarjati tudi z drugimi poslanskimi skupinami in ni izključujoča, zato gre v pogajanja z odprtimi kartami, se usklajuje in dosega dobre kompromise ter potrjuje dobre zakonske rešitve za naše državljane. In samo to šteje: delaj dobro ter v korist ljudi in dobro se ti bo povrnilo.
…In na drugi strani imamo izključujočo opozicijo, torej politike in poslance, ki ne znajo politizirati in ne parlamentirati. Torej so proti vsem predlogom te Vlade in koalicije, ne glede na to ali so ti predlogi dobri ali slabi. Včasih jih vsebina teh (tudi po njihovo) dobrih predlogov niti ne zanima, ker bo stališče tako ali tako »kontra«. Mislim, da se poskuša pridobiti pozornost nekega dela populacije, ki je proti vsemu kar dela ta Vlada. In to ni dobro za večino naroda, ki je pameten, deloven in želi le srečno živeti ter ustvarjati.
Zato pa mora slovensko ljudstvo množično voliti ter na vsakokratnih volitvah v DZ reči zadnjo besedo, in morda razmisliti tudi o tej misli blaženega Antona Martina Slomška o volitvah:
»Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste volili! Izvolite može po božji volji, modre in pravične, srčne in resnične! Kdor preveliko obeta, malo izpolni. Izberite si može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami do sedaj nosili in dobrega storili. Kakor si boste postlali, tako boste ležali!«
Kateri aktualni družbeni problem, ki je potreben nujne rešitve in je povezan z mladimi, vidite kot vaš izziv?
Nedostopnost stanovanj in drugih bivalnih nepremiičnin za mlade in mlade družine je tisto kar me žuli in priznam, da je ta problem kar »trd oreh«. Tako da hvala za to vprašanje, in res je to je in bo moj izziv tudi v prihodnje, ker smo v tej smeri naredili premalo. Se pa končno premika.
Cene nepremičnin in tudi cene najema stanovanj so v svobodnem tržnem gospodarstvu odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja, zato je vsakemu, ki se malo spozna na ekonomijo nekako jasno kje je srž tega problema.
Ker je ponudba stanovanj je v SLO ves čas premajhna, rastejo cene. Na nepremičninskem trgu rabljenih stanovanj skoraj ni, medtem pa »tisto malo« novih kar pride na trg, so pa cene od leta 2015 porasle za povprečno 30 – 40%. Na trgu nepremičnin je glede najemnih stanovanj ponudba enaka nič (=0).
Mlade družine nimajo kam, in vemo da dolgoročno to ni dobro, … da dejansko mladina ostaja pri starših. Ker takrat dokler se ne osamosvoji, dokler tudi ne načrtuje družine, takrat seveda te mlade osebe ne uporabijo vseh svojih potencialov. So pa med temi 25. leti in 30. leti starosti, če bi bili na svojem, najbolj aktivni, najbolj tudi fizično in seveda delovno sposobni. Cenim, da tudi ta vlada in tudi Slovenska demokratska stranka, kot tudi sam, sledimo cilju, da ta problem čimprej odpravimo. Žal pa to ne gre čez noč. Ko sva se nazadnje tega vprašanja dotaknila z ministrom za okolje gospodom Andrejem Vizjakom sva ugotovila, da se je nekaj že zgradilo, se gradi in se bo še zgradilo približno 1800 stanovanj do leta 2025. Torej nekatere stanovanjske enote so v izvedbi ali pa so že predane, problem pa je da se je v obdobju zadnjih 5 let vsega skupaj zgradilo le 340 neprofitnih stanovanj.
Stanovanjski sklad je torej v vzpodbudni fazi oz. v dobri finančni kondiciji in gradnja neprofitnih stanovanj je v rasti. Ob tem, da se je v zadnjem času s spremembami stanovanjskega zakona tudi pospešilo oddajo t.i. skritih stanovanj, (aktivacija nezasedenih stanovanj), s pomočjo javne najemne službe se bo še uvajalo pozitivne spremembe skozi resor bančnega sektorja, kot je ugodno kreditiranje mladih družin in prvih iskalcev lastne nepremičnine. Dokler najemnih stanovanj ne bo dovolj, se ob ugodnih posojilih, nekaj več mladih odločilo za gradnjo ali nakup lastne nepremičnine.
Kakšna je vaša vizija za nadaljnje delo, če bi kandidirali za poslanca v svojem Volilnem okraju za naslednji mandat?
Moja vizija za moje dosedanje delo poslanca in tudi za delo v prihodnje, izhaja iz tegale slogana, ki je hkrati tudi ime moje strani na družbenem omrežju FB:
Jožef Lenart, poslanec – za dostojno življenje in učinkovito državo
Kot že do sedaj se bom zavzemal za blaginjo in socialno varnost vsega prebivalstva, še posebej pa za decentralizacijo in zato, da se bodo v državi vse pokrajine enakomerno razvijale. Delal bom tudi v smeri bolj kvalitetnega, pravičnega šolskega sistema, v cilju zagotoviti brezplačno šolanje za vse učence, dijake in študente.
Ustvariti moramo odlično in konkurenčno poslovno okolje, ki je osnova za rast BDP, ter zagotoviti več kvalitetnih delovnih mest za mlade za njihovo prvo zaposlitev v domačem okolju (Spodnje Podravje) in ne le v Ljubljani in v tujini.
Zavzemal se bom tudi za učinkovito kmetijsko politiko, ki bo dajala visoke rezultate dela na sodobnih – razvitih kmetijah. To pa je odvisno od dobrih izhodišč, ki se lahko izpogajajo v Bruslju, torej od Skupne kmetijske politike. Od bodočega ministra za kmetijstvo moramo zahtevati več odločnosti pri načrtovanju Sloveniji primernih kmetijskih programov in osvajanju evropskih sredstev za kmetijstvo. Menim da se ekološko kmetovanje že splača, a je treba zagotoviti kanale za boljšo direktno prodajo in boljše cene tako pridelanih poljščin in živil. Obdelati moramo vsak kvadratni meter zemlje s hribovskim svetom vred.
Nadaljevati moramo z izgradnjo infrastrukture za povezano Slovenijo, ter dokončanje izgradnje obvoznice Ptuj – Ormož. Ljudje, ki so doma med Ptujem, Destrnikom, Sv. Andražem, Trnovsko vasjo, Juršinci, Gorišnico, Dornavo, v Markovcih in nazaj do Ptuja, bodo v kolikor bom ponovno izvoljen, v zakonodajnem telesu dobro zastopani. Malim Občinam je potrebno olajšati prijavljanje in osvajanje sredstva iz razpisov Evropskih kohezijskih skladov.
Čeprav sem se na vso moč trudil za bolj učinkovito reševanje poplav in boja proti toči, v našem okolju, tukaj nisem naletel na pozitivni odziv. Zato bom v DZ-ju še naprej poudarjal, da tudi te pogoste naravne nesreče prispevajo k miselnosti manjših posestnikov, da se več ne splača obdelovati zemlje. Prav tako pa je potrebno rešiti iz osame tudi zaraščena kmetijska področja, zapuščene male hribovske kmetije. Naj končno prevlada razum, ob ustvarjanju pogoja za samooskrbo, ter pozitivna zakonodaja, ki daje rezultate, da se kmetovanje splača.
