Svet zavoda Doma upokojencev Ptuj je izbral novo direktorico Doma upokojencev Ptuj, Vesno Šiplič Horvat, ki bo svoj mandat nastopila z začetkom decembra. Direktorico so izbrali izmed šestih prispelih vlog. Štiri vloge so bile nepopolne, o dveh je odločal Svet zavoda, ki je novo direktorico izglasoval s 7 glasovi. Njen protikandidat, Dejan Dokl je prejel dva glasova.
Do sedaj ste opravljali delo strokovne vodje v Domu upokojencev Ptuj. Kakšna je pravzaprav vaša poklicna pot in kaj vas je vzpodbudilo h kandidaturi za direktorico Doma upokojencev Ptuj?
Od septembra 2018 sem zaposlena v Domu upokojencev Ptuj. Delo strokovne vodje sem pred tem dobrih 7 let opravljala tudi v Domu Danice Vogrinec Maribor.
Po osnovni izobrazbi sem zdravstveni tehnik. Zaključila sem Fakulteto za socialno delo. Po končanem dodiplomskem študiju sem končala še podiplomsko specialistično izobraževanje iz managementa v socialnem delu, leta 2006 pa zaključila še magistrski študi s področja državnih in evropskih študij. Imam 23 let delovnih izkušenj.
Poklicno udejstvovanje v socialnem varstvu me posebej bogati in izjemno veseli. Delo s starimi ljudmi me je zmeraj navdihovalo ter osmišljajo moje delo. Je tisto, ki me je zmeraj navdajalo z radostjo in hvaležnostjo za vsako njihovo modro misel, nasvet.
Korak dlje v svoji poklicni poti bi želela narediti zgolj zato, ker želim Domu upokojencev Ptuj iskreno prispevati še nekaj več. Verjamem, da ima Dom veliko potenciala, dobro začrtno razvojno pot in ker verjamem v človeški potencial vseh tistih zaposlenih, ki svoje delo opravljajo vestno in predano.
Zavedam se, da so majhni koraki tisti, ki vodijo do velikih ciljev, da je pomembna empatija v odnosih, čut za sočloveka ter da zmoremo in znamo na raznolikosti odgovoriti raznoliko. Vse to me je naredilo skromno in spoštljivo do življenja.
K sodelovanju bom povabila vse, ki želijo v dobro uporabnikov vseh naših storitev, skupaj z nami premagovati izzive dolgožive družbe na transparenten in zakonit način. Naloga vseh nas je, da se pripravljamo tudi na lastno starost.
Kakšni so vaši načrti in vizija za Dom upokojencev? Kje vidite največje izzive in potenciale Doma?
Zaradi specifike področja in obetajočih sprememb zakonodaje a področju skrbi za starejše, se zelo dobro zavedam, da je in bo tudi v prihodnje vodenje Doma upokojencev Ptuj izjemno odgovorno delo. Zavedam se, da je kakovostno izvajanje starih in razvijanje novih programov ključnega pomena. Opremljeni moramo biti s širokim znanjem in poznavanjem sistema ter vseh dejavnikov v njem, z neomajnim zaupanjem in neskončno energijo.
Vsak dan rada prihajam iz Murske Sobote, kjer živim z družino, na delo na Ptuj. To ni le moja služba, ki jo pač opravljam, zame je delo v domu veliko več.
S svojo predanostjo in lastnim vzgledom bom delo gradila na dobrem sodelovanju s stanovalci in njihovimi svojci, člani organov upravljanja ter s svojimi sodelavci. Spodbujala in ohranjala bom dobro sodelovanje z ostalimi domovi v regiji in širše, drugimi zavodi, različnimi institucijami in društvi v širšem lokalnem okolju.
Ohranjala bom ugled doma na lokalnem nivoju in širšem okolju ter skrbela za njegovo poslovno uspešnost na zakonit in gospodaren način, predvsem iz vsebin dograjevanja celostne podobe doma v vseh njegovih razsežnostih. V sklopu pridobivanja novih virov zaslužka in pridobivanja finančnih sredstev pa bomo vsa svoja prizadevanja usmerili tudi v pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev, za katere pa smo že dokazali, da smo jih sposobni uspešno pridobiti.
Iskreno si želim, da bi lahko v prihodnje prispevala k temu, da bo Dom upokojencev Ptuj prepoznaven po strokovnosti, domačem vzdušju, prijaznosti, odprtosti in razvojni naravnanosti, na vseh segmentih našega dela in naših prizadevanj.
Dom bom vodila predano, zavzeto, v dialogu s sodelavci in širšo javnostjo, s čutom za ljudi, predvsem pa usmerjeno v izboljšanje življenja uporabnikov naših storitev. Spoštovanje, toplina, empatija in potrpljenje bodo vodilo pri mojem delu.
Povpraševanje po oskrbi starejših je vedno večje. Zadnje čase se v Sloveniji veliko govori o Demografskem skladu. V tujini so številne prakse oskrbe starejših, ki niso omejene zgolj na institucionalno oskrbo. Kako vi ocenjujete prihodnost oskrbe starejših odraslih?
Demografija je eden temeljnih izzivov starajoče se družbe. Problematika na področju skrbi za starejše se iz leta v leto poglablja, rešitev pa ni in ni. Dejstvo, da smo starajoča družba ni od danes, niti od včeraj in država je na tem področju zaspala že pred več kot desetletjem. Nujna je sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe.
Demografski sklad naj bi bil namenjen prilagajanju in se učinkovito odzival na demografske spremembe v prihodnosti. Nujno je zagotavljanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v hitro starajoči se družbi, obenem pa bi moral predstavljati jamstvo za zagotavljanje sredstev za vedno večje pokojninske potrebe.
Cilj demografskega sklada mora biti dolgoročen in predstavljati zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema ter skrbeti za vse generacije.
Nujen je tudi sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Zakon bo moral zagotoviti stabilen, dolgoročno vzdržen sistem, ki bo upravičencem omogočal kakovostno, dostojno in varno življenje. Le na ta način bodo končno imeli vsi tisti, ki pomoč potrebujejo, možnosti, da si jo tudi privoščijo.
Res pa je tudi, da noben zakon sam po sebi ne bo rešil nakopičenih težav zaradi pomanjkanja kapacitet za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti v socialnovarstvenih zavodih. Nujno potrebno je prevetriti tudi zastarele kadrovske normative, saj ti ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve.
Reševanje kadrovske krize mora temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami pokrijejo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bodo zmogli plačati višjih cen oskrbe.
Domovi že vrsto let razvijamo tudi storitve za zunanje uporabnike in z dodatnimi ponudbami ter programi nudimo skupnostne oblike pomoči in s tem omogočamo, da starejši daljši čas živijo v domačem okolju. Mi smo na to pripravljeni, država pa mora s sistemski rešitvami poskrbeti, da bo razvoj teh storitev še večji in zagotoviti možnost izbire in dostopnosti vsem upravičenim do teh storitev.
Domovi upokojencev se v zadnjem letu soočajo s težavo vdora okužb s Covidom-19, ki je pri starejši populaciji še toliko bolj problematična. Kako se nameravate v nadalje soočati s epidemijo in preprečevanjem vdora okužb?
V življenju se nam zgodijo stvari, ki jih ne moremo predvideti. In koronavirus je ena izmed njih. Virus je v prvem valu, ko je bila razglašena epidemija ustavil čas in prinesel občutek nemoči. Obstali smo, se za hip počutili izgubljene in takoj nismo vedeli kako naprej. Težko je bilo sprejeti, da bo odslej drugače. Prepovedi, ki jih nismo poznali in bili vajeni so deževale vsak dan. Bilo je obdobje izjemnih naporov, mnogoterih stisk…po drugi strani pa obdobje izjemnih trenutkov.
Po vseh teh mesecih so koronavirus in vsi ukrepi povezani z njim postali naša stalnica. Sprejeli smo jih vsi – zaposleni, stanovalci in tudi velika večina njihovih svojcev. V našem domu smo, si upam trditi zelo dobro pripravljeni tudi na morebiten vdor okužbe virusa COVID- 19. Izdelanih imamo vrsto protokolov, navodil in načrtov kako ravnati v različnih fazah, ki jih sproti prilagajamo in dopolnjujemo. Resnično vsi zaposleni vsak dan znova prizadevamo, da okužbe ne bi prenesli na naše stanovalce. Dosledna uporaba mask, razkuževanje rok, površin, pripomočkov, socialna distanca, merjenje telesne temperature in dodatna previdnost ter ukrepi ob pojavu kakršnih koli bolezenskih simptomov, ki bi lahko nakazovali na morebitno okužbo s COVID-19, so postali naš vsak dan.
Trenutno smo v iskanju novih sodelavcev, ki ji bomo dodatno zaposlili za obdobje 2 let, na podlagi dodeljenih finančnih sredstev, ki nam jih je Vlada na račun koronavirusa namenila za reševanje kadrovske stiske v socialnovarstvenih zavodih.
Dodatne zaposlitve so nujno potrebne in upam, da bodo tudi uspešno realizirane, saj so zaposleni v socialnovarstvenih zavodih zares preobremenjeni, izgoreli in podcenjeni že vrsto let.
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vam želimo uspešno delo.
