Pobuda za legalizacijo asistiranega samomora je tako radikalna, da je združila različne verske skupnosti v en glas. Predstavniki katoličanov, protestantov, pravoslavnih, muslimanov in judov so brez izjeme poudarili, da je življenje Božji dar, ki ga nihče – ne politik ne zdravnik – nima pravice prekiniti. Na referendumskem glasovanju zato pozivajo k zavrnitvi zakona in k temu, da družbi ponudimo upanje, ne obupa.
Voditelji skupnosti opozarjajo, da ni mogoče govoriti o sočutju, če hkrati propagiramo smrt. Pravo sočutje se pokaže v bližini do bolnih, v spremljanju umirajočih in v zagotavljanju, da nihče ne ostane sam. Ko država legalizira ubijanje, pošlje sporočilo, da so nekatera življenja manj vredna kot druga, kar je v popolnem nasprotju z verskimi in humanističnimi vrednotami.
Namesto spodbujanja kulture odmetavanja bi morala vlada končno urediti področje paliativne oskrbe. Verske skupnosti že leta opozarjajo, da je v Sloveniji premalo hospicov, da so paliativni oddelki podhranjeni in da zdravstveno osebje potrebuje dodatno izobraževanje. V središče moramo postaviti bolnika in njegovo družino, ne pa iskati najcenejše rešitve v smrtonosnih injekcijah.
Vera ima v slovenski kulturi pomembno mesto, a njeno sporočilo presega religiozne okvire: vsako življenje je dragoceno. Tudi tisti, ki nimajo verske pripadnosti, se lahko strinjajo, da bi moralo biti poslanstvo zdravstva pomoč in ne škoda. Ko se vse verske skupnosti združijo, je to jasen znak, da je predlog zakona nevaren za družbeni moralni kompas.
Referendum je priložnost, da pokažemo, da je Slovenija družba solidarnosti in ne odmetavanja. Povežimo se z verskimi voditelji, zdravstvenimi delavci in vsemi, ki verjamejo v življenje, ter skupaj glasujmo proti zakonu, ki bi ranljivim ponujal smrt namesto podpore. Samo tako bomo lahko ponosno rekli, da spoštujemo dar življenja.
MR
