Tekom epidemije so potrošniki spremenili svoje navade. Družba Mastercard je naredila raziskavo preko katere so ugotovili, da plačilne kartice vedno bolj prednjačijo pred gotovino. 78 odstotkov vprašanih vsaj enkrat tedensko uporabi brezstično plačevanje.
Kartice na prodajnih mestih vsak dan uporablja več kot četrtina vprašanih (28 odstotkov), vsaj nekajkrat tedensko pa skoraj dve tretjini (63 odstotkov). Vsaj enkrat do dvakrat na teden torej kartico uporablja 85 odstotkov vprašanih, kar je osem odstotnih točk več, kot je pokazala novembrska raziskava Masterindex 2019.
Prav tako se je po epidemiji znatno zvišala pomembnost možnosti brezstičnega plačevanja. “Brezstična plačila so se v času epidemije izkazala za najbolj primerna. Vsaj enkrat tedensko tako trenutno uporablja brezstično kartico skoraj štiri petine vprašanih. Ta delež se je precej povečal v primerjavi z raziskavo iz novembra 2019,” je povedal poslovni direktor Mastercard Slovenija Luka Gabrovšek.
Pomembnost možnosti brezstičnega plačevanja se je po epidemiji močno povečala na praktično vseh plačilnih mestih, še posebej pa v trgovinah, lokalih, pri ponudnikih lepotnih storitev ter na tržnicah in v pekarnah ali vinotočih.
Trenutna situacija močno vpliva tudi na porast spletne trgovine, je pojasnil Gabrovšek. Preko spleta je v mesecu juniju nakup opravilo skoraj tri četrtine (74 odstotkov) vprašanih. To v primerjavi z zadnjo raziskavo Masterindex 2019 predstavlja dvig za več kot 18 odstotnih točk.
Največ vprašanih (59 odstotkov) je preko spleta nakupovalo približno enako pogosto pred in po epidemiji, 12 odstotkov jih nakupuje sedaj še pogosteje, pet odstotkov pa je novih spletnih kupcev, ki so med epidemijo začeli s spletnim nakupovanjem in to navado obdržali.
Nakupe v slovenskih spletnih trgovinah več kot polovica plača s plačilno ali kreditno kartico, kar je skoraj osem odstotnih točk več v primerjavi z raziskavo Masterindex 2019. Opazen je tudi precejšen padec plačevanja z gotovino po povzetju in porast plačevanja preko elektronske ali mobilne banke.
Preko spleta sicer Slovenci najpogosteje kupujejo elektronsko opremo, stvari za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje so v zadnjem letu preko spleta kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov ter investicijske storitve.
Potrošniki imajo po epidemiji tudi precej večja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno spletno trgovino. Pred epidemijo je 61 odstotkov vprašanih od manj kot polovice ponudnikov pričakovala spletno trgovino, po epidemiji pa je takšnih le še 30 odstotkov. Bistveno pa se je zvišal delež tistih, ki spletno trgovino pričakujejo od 70 odstotkov ali več ponudnikov, in sicer s 15 na 36 odstotkov.
“Pričakujemo, da se bo na pričakovanja potrošnikov odzvalo vse več podjetij in da bodo selila svojo dejavnost iz tradicionalnih prodajnih mest k spletnim prodajnim mestom,” je še povedal Gabrovšek.
Raziskavo o pričakovanjih in spremenjenih navadah pri nakupovanju in plačevanju izdelkov ter storitev zaradi vpliva covida-19 je julija 2020 za Mastercard izvedla Mediana, in sicer na vzorcu 705 prebivalcev Slovenije v starosti 18-75 let. Primerjava z raziskavo Masterindex 2019 pa odraža ciljno populacijo med 18 in 55 let.
