V Spodnjem Podravju nasprotuje nameri ministrstva za zdravje o uvrstitvi ptujske bolnišnice med lokalne, kot jo predvideva Strategija razvoja intenzivne medicine v republiki Sloveniji. Nikakor ne želijo centralizacije v zdravstvu in v Splošni bolnišnici Ptuj so že konec minulega leta pripravili pripombe na predlog strategije, protestno pismo pa so naslovili na ministrstvo za zdravje, je pred časom pojasnila tudi direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah.
Strategija razvoja intenzivne medicine v RS naj bi nižala sredstva za zdravljenje bolnikov v Brežicah, Trbovljah in na Ptuju, po spremembi statusa bi tudi Splošna bolnišnica Ptuj padla v rang lokalnih bolnišnic, čemur pa v Spodnjem Podravju odločno nasprotujejo. Po kolegiju so na ministrstvo za zdravje naslovili zahtevo županov, da ministrstvo omenjeni predlog spremembe statusa bolnišnic umakne.
Prav na temo je za jutri, 14. februarja v Državnem zboru sklicana izredna seja odbora za zdravstvo, na katero so vabljeni direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov, poleg Ptuja še Brežic in Trbovelj, ter župani občin s teh območij. Ptujska županja Nuška Gajšek, ki so bo z vodstvom ptujske bolnišnice udeležila jutrišnje izredne seje, pa je na včerajšnjem kolegiju županov dejala, da ne bodo pustili prekategorizacije ptujske bolnišnice v neko lokalno.
Ptujska bolnišnica je že konec lanskega leta pripombe naslovila na pristojno ministrstvo
Spomnimo, da je poslanska skupina SDS na predsednika odbora za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, na kateri bi obravnavali strategijo razvoja intenzivne medicine v republiki Sloveniji. Strategija razvoja intenzivne medicine v republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Strategija) je razvojni dokument, ki je nastal kot eden izmed ukrepov oziroma načrtovanih aktivnosti s ciljem, da se doseže soglasje z vsemi ključnimi deležniki o spremembah, ki so potrebne za boljše odzivanje sistema zdravstvenega varstva na potrebe prebivalstva.
V Strategiji je razširjen strokovni kolegij med drugim razdelil oddelke intenzivne medicine glede na mrežo bolnišnic v Sloveniji. Strategija je bila objavljena na spletni strani ministrstva za zdravje, spremembe in dopolnitve pa so sprejemali do 1. decembra 2018. V zvezi s Strategijo so na ministrstvo bolnišnice, ki naj bi se jim spreminjal status, naslovile kar nekaj pripomb. Zdravstveni svet, strokovni organ pri ministrstvu za zdravje, je tako na primer tri bolnišnice – Brežice, Ptuj in Trbovlje rangiral na način, da jih definira kot lokalno bolnišnico. Ta naj bi bolnika, ki je potreben intenzivnega zdravljenja, ustrezno sprejela in pripravila za transport v 24 –ih urah. Bolnišnica bo potrebovala za ta postopek vso sodobno opremo in kader, denarja pa bo za te dejavnosti bistveno manj, saj so normativi za lokalno bolnišnico v tej Strategiji opredeljeni bistveno slabše kot za regionalne bolnišnice (zdravnik je npr. v lokalnih bolnišnicah zagotovljen le 8 ur dnevno, za ostale ure pa naj bi bolnišnice zagotavljale pripravljenost zdravnika).
Ta sprememba naj bi vplivala na vsa področja dela bolnišnice
Po mnenju direktorjev bolnišnic, pa se z na tak način pripravljeno Strategijo posega v en segment dela splošne bolnišnice, saj ta sprememba ne vpliva le na izvajanje te službe (intenzivne medicine), temveč na vsa področja dela bolnišnice. Intenzivna medicina je namreč tesno povezana z internim, kirurškim, pediatričnim in ginekološko porodnim oddelkom, še posebej pa z Urgentnim centrom. Ostali oddelki potrebujejo zagotovljeno intenzivno medicino 24 ur na dan 365 dni v letu, in to ne kot pripravljenost zdravnika na domu, kot se to predvideva za lokalne bolnišnice.
Zakonodaja sicer določa, da na sekundarni ravni mrežo določa RS po predhodnem mnenju zainteresiranih občin. Strateški dokument z opredelitvijo posameznih bolnišnic kot lokalnih tako posega v status splošnih bolnišnic, ki preprosto s sredstvi, ki jih bodo dobile za opravljanje dejavnosti, ne bodo več zmogle pokriti vseh nastalih stroškov, s čimer se zaradi neurejenega financiranja Urgentnih centrov srečuje kar nekaj bolnišnic.
Strategija je po mnenju direktorjev nekaterih bolnišnic plod parcialnega načrtovanja brez prave ideje o delitvi dela med bolnišnicami in jasno določene mreže bolnišnic. Vsako parcialno spreminjanje posameznih organizacijskih enot prinaša bolnišnicam dodatne težave in nemir pri opravljanju njihovega poslanstva, je med drugim še zapisano na spletni strani SDS. Vse zapisano je tudi po mnenju poslanske skupine SDS v nasprotju z zavezami koalicijske pogodbe na področju zdravstva, ki govori o dostopnem, kakovostnem, učinkovitem in finančno vzdržnem zdravstvu.
Na Ptuju želijo, da se ptujska bolnišnica uvrsti med regijske
Sicer pa je tudi dr. Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice, župane Spodnjega Podravja včeraj podrobno seznanil, kaj bi tak status in sprememba koncepta intenzivne terapije pomenila za delovanje bolnišnice in za življenje več kot 120 tisoč tukajšnjih prebivalcev. V ptujski bolnišnici predlagajo, da se strategija popravi oziroma dopolni. Za ptujsko bolnišnico opredelitev v lokalno ni sprejemljiva, so med drugim navedli v protestnem pismu, ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje, ob tem pa tudi, da želijo, da se ptujska bolnišnica uvrsti med regijske bolnišnice, ker že sedaj izvaja storitve za regijo Spodnje Podravje. Navajajo še, da je potrebno v strategiji odpraviti vse dileme glede strokovnih kompetenc in znanj strokovnega kadra, kot tudi vrednotenja delovnih mest in vse te ter druge dodatne zahtevnosti upoštevati v modelu financiranja, ki mora biti v strategiji podrobno izdelan.
Tudi državnozborski poslanec Jožef Lenart je na včerajšnjem kolegiju, po poročanju Večera, poudaril, da je potrebno nastopiti odločno in na odbor za zdravstvo nasloviti protest.
Vir: SB Ptuj, SDS
