Slovenskim policistom bo pri varovanju meje odslej pomagalo 21 tujih kolegov

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs in generalni direktor policije dr. Anton Olaj sta sprejela in nagovorila 21 tujih policistov, ki bodo slovenskim policistom odslej pomagali pri varovanju meje Slovenije s Hrvaško.

Tuji policisti kot dobrodošla pomoč slovenski policiji

Slovenija se trenutno srečuje z varnostnimi razmerami, ki predstavljajo izjemno obremenitev za delo policije. Na eni strani s povečanimi nezakonitimi prehodi, za katere v pričakovanju lepšega vremena obstaja velika verjetnost, da se bodo še okrepili, na drugi še z epidemijo covida-19. Obe situaciji zahtevata večjo prisotnost policistov, tako na meji kot v notranjosti države, kar pa je ob trenutni kadrovski zasedenosti policije težko zagotoviti. Poleg tega se bliža predsedovanje Slovenije Svetu EU, v katerega je slovenska policija tesno vpeta in bo imela v zvezi s tem številne dodatne naloge. Da bi lahko zagotovili optimalno varnost vseh prebivalcev Slovenije, je zato pomoč tujih policistov izjemno dobrodošla, med drugim pa bo tudi nekoliko razbremenila izjemno obremenjene slovenske policistke in policiste.

Kot je dejal minister za notranje zadeve, je odločitev, da zaprosimo za pomoč druge države zorela nekaj časa. Morda se v tem trenutku, ko je val nezakonitih migracij nekoliko manjši, zdi ta pomoč nepotrebna: “Vendar kdo nam lahko zagotovi, da se že jutri ne zgodi nekaj podobnega, kot se je v letu 2015, ali da se ne bo že v spomladanskih mesecih zgodilo nekaj ključnega na naši schengenski meji? Prav je, da smo na morebitne ekstremne primere vnaprej dobro pripravljeni.”

“Poleg policistov treh držav, ki danes stojite tukaj, in za katere moram izraziti iskreno zahvalo, da so se vaši policijski šefi odločili, da pomagate v naslednjem mesecu, verjetno celo dlje, sem zadovoljen, da k nam kmalu prihajajo še predstavniki Romunije, Estonije, Madžarske, morda še katere od držav. Prijetno sem presenečen nad informacijo, ki sem jo dobil od notranjih ministrov, da je zanimanje med policisti za prihod v našo državo izjemno veliko, kar pomeni, da je evropska solidarnost, ta pomoč drugim državam, še kako izrazita in da je ta naša povezanost, povezanost med evropskimi državami, ta skupna skrb za varovanje naših meja na še kako visoki ravni,” je še dejal notranji minister Aleš Hojs.

Slovenskim policistom bo pri varovanju schengenske meje pomagalo 21 kolegov iz Poljske, Litve in Estonije

V Slovenijo je prišlo več kontingentov tujih policistov, in sicer iz Poljske 10 (9 policistov in 1 policistka), iz Litve 6 (4 policisti in 2 policistki) ter iz Estonije 5 (4 policisti in 1 policistka). Policisti bodo naloge opravljali na območju Policijske uprave Novo mesto, in sicer na policijskih postajah Krško, Brežice, Metlika in Črnomelj. Tuji policisti bodo pri nas službovali od najmanj 30 dni do največ 6 mesecev, odvisno od operativnih razmer na terenu in dogovorov s posameznimi državami.

“Veseli smo vašega prihoda, ki za slovensko policijo pomeni okrepitve, predvsem na simbolni ravni. Javnost s tem še bolj izpričujemo našo zavezanost učinkovitemu varovanju zunanje schengenske meje,” je uvodoma dejal generalni direktor policije.

Migracije so postale del evropskega vsakdana. Da bi se uspešno soočali s tem varnostnim, humanitarnim, ekonomskim, pravnim in organizacijskim vprašanjem, slovenska policija potrebuje in pozdravlja dodatno pomoč. Slovenija se namreč srečuje z varnostnimi razmerami, ki predstavljajo veliko obremenitev za delo policije. Na eni strani zaradi ugodnega vremena s povečanimi ilegalnimi prehodi zelene meje, na drugi pa še z epidemijo covida-19. Obe situaciji zahtevata večjo prisotnost policistov.

Zato je vaš prihod za nas zelo pomemben in dobrodošel. Slovenija namreč kot država s schengensko mejo nosi pomembno soodgovornost za ustvarjanje varnega okolja za vse, tako za države Evropske unije kot za širšo regijo. Veseli smo, da lahko v teh prizadevanjih računamo tudi na pomoč sosednjih držav. Naj povem, da so slovenski policisti in policistke znani po svoji profesionalnosti, etični drži in spoštljivem odnosu do sočloveka in njegovega dostojanstva, ne glede na to, kdo se znajde v policijskem postopku. Na te vrednote smo izjemno ponosni, zato imamo tudi do vas visoka pričakovanja, da nam jih boste pomagali ohraniti in krepiti,” je še dejal dr. Anton Olaj in tujim policistom zaželel, da bi se v Sloveniji počutili dobro ter da bi svoje delo opravljali učinkovito, predvsem pa varno.

Delo tujih policistov v Sloveniji omogoča sklep sveta EU o poglobitvi čezmejnega sodelovanja

Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi 17. člena Sklepa Sveta 2008/615/PNZ s 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, zaprosilo notranja ministrstva držav članic za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov na zunanji schengenski meji. Z državami članicami, ki so se prošnji odzvale, so bili usklajeni in sklenjeni Memorandumi o soglasju med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije, Policijo, in posameznimi državami članicami EU o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na državni meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško.

Memorandumi so pripravljeni na podlagi 17. člena sklepa sveta, ki določa, da lahko za pospešitev policijskega sodelovanja pristojni organi, ki jih imenujejo države članice, uvedejo skupne patrulje in druge skupne oblike ukrepanja za ohranjanje javnega reda in varnosti kot tudi za preprečevanje kaznivih dejanj, pri tem pa pri ukrepanju na ozemlju druge države članice sodelujejo za to imenovani uradniki ali drugi uradniki. Vsaka država članica lahko kot država članica gostiteljica v skladu z nacionalno zakonodajo in s soglasjem države pošiljateljice podeli izvršilna pooblastila uradnikom drugih držav članic, ki sodelujejo pri skupnem ukrepanju, ali če je to po pravu države članice gostiteljice dopustno, uradnikom drugih držav članic dovoli izvajanje njihovih izvršilnih pooblastil v skladu z zakonodajo države pošiljateljice. Izvršilna pooblastila se smejo pri tem izvajati le pod vodstvom in praviloma ob prisotnosti uradnikov države gostiteljice. Uradnike drugih držav članic pri tem zavezuje zakonodaja države članice gostiteljice. Država članica gostiteljica prevzame odgovornost za njihovo delovanje. Za uradnike drugih držav članic, ki sodelujejo pri skupnem ukrepanju, veljajo navodila pristojne službe države gostiteljice.

Gostujoči policisti bodo opravljali naloge in pooblastila v skladu s predpisi Republike Slovenije ter pod nadzorom in v navzočnosti slovenskih policistov

Skupno ukrepanje vodi slovenska policija. Pred začetkom dela tujih policistov v Sloveniji so bili organizirani uvodni sestanki in usposabljanja tujih policistov, na katerih so se seznanili s trenutno situacijo na področju varovanja zunanje schengenske meje ter poučili o njihovih pravicah in dolžnostih, pooblastilih (pravnih podlagah in načinih izvajanja posameznih policijskih pooblastil) in drugih podrobnostih.

Gostujoči policisti bodo pri svojem delu, to je opravljanju skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja, imeli pooblastila, ki izhajajo iz 17. člena navedenega sklepa sveta EU, in so določena v sporazumih o skupni operaciji. Konkretno bodo gostujoči policisti med izvajanjem nalog v okviru skupne operacije na območju Slovenije smeli:

• ugotavljati identiteto in ustavljati osebe, ki so se skušale izogniti policijski kontroli
• opozarjati
• ukazovati
• iskati osebe
• opravljati varnostni pregled
• postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami
• opravljati pregled oseb
• zasegati predmete in
• privajati osebe.

Navedena pooblastila smejo gostujoči policisti opravljati na podlagi in v skladu s predpisi Republike Slovenije, in sicer pod nadzorom in v navzočnosti slovenskih policistov.

Tuji policisti bodo lahko uporabili tudi prisilna sredstva, ki jih določa slovenska zakonodaja

Skladno z zakonodajo Republike Slovenije lahko mejni policisti, ki delujejo v Sloveniji, med izvajanjem nalog v okviru skupne operacije uporabijo naslednja prisilna sredstva:

• sredstva za vklepanje in vezanje
• telesno silo
• plinski razpršilec
• palico
• službenega psa in
• električni paralizator

Nekatere države nimajo vseh navedenih prisilnih sredstev (na primer električnega paralizatorja) ali pa je dogovorjeno, da nekaterih prisilnih sredstev ne bodo uporabljale (na primer službenega psa), zato je nabor prisilnih sredstev, ki jih smejo uporabljati njihovi policisti, manjši. Tak primer je denimo Poljska, katere policisti bodo, v skladu s sporazumom, smeli uporabljati le sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in palico.

Gostujoči policisti smejo nositi tudi lastno strelno orožje (polavtomatsko kratkocevno orožje – npr. pištole) in strelivo, uporabiti pa ga smejo samo v silobranu.