Da ima pravo ekipo in ideje za prihodnost, ni potrebno posebej poudarjati, osnovno vodilo za vnovično kandidaturo pa je bila široka podpora političnih strank in posameznikov v želji, da realizirajo tiste projekte, ki so si jih zadali v okviru sprejete strategije razvoja lokalne skupnosti, je povedal mag. Stanislav Glažar, ki ima veliko izkušenj ne samo v politiki, ampak tudi na drugih področjih.
Občino razvojno dvignili in dokončali kar nekaj večjih naložb
Glede na to, da je bil dalj časa direktor mestne uprave, direktor javnega zavoda, občinski svetnik in dva mandata župan, mu je delo v politiki že domače. Na vprašanje v kateri smeri je v zadnjih letih peljal razvoj občine Glažar pojasnjuje, da so v zadnjem obdobju uspeli veliko narediti, občino razvojno dvigniti in dokončati kar nekaj večjih naložb, ki pomenijo izboljšanje življenjskih pogojev za občane. Največ so uspeli narediti na področju izgradnje kanalizacije, vodovoda, varnosti v prometu, kmetijstva, izboljšanju pogojev za delo mladih in na področju družbenih dejavnosti.
Posebej je ponosen, da jim je v tem obdobju uspelo pridobiti dodatna sredstva iz državnih in evropskih virov. In nikakor si ne more predstavljati razvoja občine brez dodatnih sredstev, pridobljenih iz drugih virov. Glažar dodaja, da bi lahko bili še bolj uspešni pri pridobivanju dodatnih sredstev, če bi jim država zagotovila primerno povprečnino. Pri številnih razpisih iz evropskih virov ne morejo sodelovati, ker ne uspejo zagotoviti lastnega sofinancerskega deleža.
Priložnosti in izzivi za prihodnost lokalne skupnosti
»Naša občina spada med tiste, kjer se lahko pohvalimo s številnimi realiziranimi projekti, vendar smo si na različnih področjih za prihodnost zastavili ambiciozne načrte. Zavedati se je potrebno, da je želja vedno več kot realnih možnosti. Pripravili smo strategijo razvoja naše lokalne skupnosti, ki je bila potrjena tudi na občinskem svetu. V njej so zapisani strateški in operativni cilji po posameznih področjih. Naše osnovno vodilo je realizacija posameznih projektov v skladu s finančnimi možnostmi. Ob tem pa velja povedati, da je zelo pomembno tudi sodelovanje s sosednjimi občinami. Zavedati se je potrebno, da je v sodelovanju bistveno večja možnost za realizacijo obsežnejših regijskih projektov. Nujno za Slovenijo bi bilo tudi vzpostavitev druge stopnje lokalne samouprave – pokrajine. Bistveno lažje bi črpali evropska sredstva,« je med drugim dejal Glažar.
Po dveh mandatih županovanja Stanislav Glažar meni, da Očina Hajdina potrebuje povezovalnega in glede na finančne zmožnosti realnega župana. Ob tem doda, da so v občini ponosni tako na dobro sodelovanje z občani preko vaških odborov, kot tudi na društveno in družabno življenje, saj s številnimi prireditvami in dogodki zelo dobro promovirajo svojo lokalno skupnost. »Veliko smo opravili, pred nami pa so novi izzivi, ki jih bomo s skupnimi močmi tudi uspešno realizirali,« je še dejal Glažar.
V naselju Skorba simbolično odprli križišče z novim opornim zidom
Sredi tega tedna so v Občini Hajdina izpeljali še eno simbolično odprtje nove pridobitve. V naselju Skorba je namreč občina letos jeseni po nekajletnih prizadevanjih in dogovorih z lastniki zemljišč in vaško skupnostjo uspela dokončati rekonstrukcijo križišča dveh javnih poti, hkrati pa zgraditi še povsem novi betonski oporni zid. Obstoječe stanje križišča že dlje časa ni ustrezalo minimalni zagotovitvi prometne varnosti, največjo nevarnost za vse udeležence v prometu pa je predstavljal stari oporni zid, ki se je nevarno nagnil proti cestišču in je predstavljal nevarnost tako za pešce, kot kolesarje in ostale udeležence v prometu.
Stari oporni zid so porušili, zgradili novega, nekoliko razširili cesto in pridobili večjo preglednost v križišču. Za vse udeležence v prometu, še posebej pa predšolske in šoloobvezne otroke, pa je poslej pot v šolo precej bolj varna.
Kot je na otvoritvi povedal župan Občine Hajdina Stanislav Glažar, vrednost naložbe znaša dobrih 61 tisoč evrov, občina pa je v višini blizu 40 tisoč evrov pridobila sredstva iz naslova zakona o sofinanciranju občin. Občini za posluh in dobro sodelovanje tudi v tem projektu se je v imenu vaške skupnosti zahvalila predsednica Renata Gabrovec.
Foto: TM
