Tekom epidemije veliko več alokoholiziranih voznikov

Več kot vsako tretjo smrt v prometu zakrivi alkoholizirani povzročitelj, opozarja Agencija za varnost prometa

Začenja se prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu.

Akcijo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, ki bo od 15. do 21. junija 2020 izvajala poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola in drog, aktivnosti agencije pa bodo usmerjene predvsem v ozaveščanje. Tudi v letošnjem letu ostaja alkohol širok družbeni problem, saj je njegova zloraba v prometu botrovala več kot vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam.

Koliko jih je umrlo zaradi alkohola?

V 507 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. Agencija zato vnovič poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Policisti bodo poostreno nadzirali vaše psihofizično stanje

Od 15. do 21. junija 2020 bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. V času epidemije (od 16. 3. do 31. 5.) je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč (v času epidemije je bilo 14 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju 2019 pa 9,5 odstotkov).

V okviru poostrenega nadzora bo policija letos prvič izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Nadzor bo potekal 20. 6. 2020, od 18. ure tistega dne do 6. ure naslednjega dne. Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali drog in v čim večji meri preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. Nenazadnje je ena od prioritetnih nalog policije skrbeti, da bi prav vsi prometni udeleženci varno prispeli na svoj cilj.

Alkoholizirani povzročitelji letos povzročili manj nesreč, a ob dejstvu, da je bilo prometa bistveno manj

Letos alkoholizirani povzročitelji povzročili 507 prometnih nesreč, kar je 93 nesreč oziroma 16 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da je bilo v obdobju od 15. marca do 15. maja, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa, bistveno manj prometa kot sicer. V navedenem obdobju je bilo letos zabeleženih 1.454 vseh prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2.949 oziroma še enkrat toliko.

Več kot vsako tretjo smrt v prometu je zakrivil alkoholizirani povzročitelj

Agencija za varnost prometa opozarja, da pomeni vožnja pod vplivom alkohola neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice. Izmed vseh letos preminulih v prometnih nesrečah (32 oseb) je življenje kar 13 oseb izgubilo zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Tudi teh je bilo 13, devet pa jih je umrlo v nesreči, ki so jo povzročili.

V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oz. smer vožnje – 7 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 udeležencev (54 %) in neprilagojena hitrost – 3 prometne nesreče, v katerih so umrle 3 osebe (23 %).

Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj 70 %. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč znaša 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila). Največ smrtnih nesreč (4 umrli) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti 18-24 (3 umrli) in v starosti 25-34 let (3 umrli). Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija.

Ne le alkohol, tudi vožnja pod vplivom drog prinaša usodne posledice

V prvih petih mescih letošnjega leta je Policija ugotovila 3.553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3.607. Odrejenih je bilo 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4.829 pozitivnih (5.481 lani), 133 pa je bilo odklonjenih (135 lani). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za droge (717 lani), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120 lani), 446 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (444 lani). Agencija za varnost prometa je maja Policiji donirala 1.000 hitrih testov za droge, z namenom, da se področje nadzora nad vožnjo pod vplivom droge še okrepi.

Ena merica alkohola se v telesu presnavlja eno uro

Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litrov čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. Tveganja glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, saj zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu. Zato je nujno, da za volan, na motor, moped ali kolo sedemo trezni. Ena merica alkohola, kar je 0.3 dcl žganja, 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva, se v telesu presnavlja eno uro. Pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša. Agencija za varnost prometa zato na voznike naslavlja sporočilo: »Kdo vozi danes? Vi ali alkohol?« in dodaja, da zaradi stereotipov o vožnji pod vplivom alkohola vse življenje lahko obžalujete en sam trenutek nepremišljenosti: »Ne izpostavljajte sebe in drugih tveganjem v prometu, saj se vožnja motornega vozila ali kolesa pod vplivom alkohola lahko konča tragično. Vozite odgovorno! Tudi pri pešcih predstavlja alkohol pomemben dejavnik tveganja. Dosledno upoštevanje prometnih predpisov in cestnih razmer, previdnost in strpnost so nujni sopotniki za varnejše poti. Naj alkohol ne bo vaš sopotnik,« opozarja Agencija za varnost prometa, ki bo akcijo za ozaveščanje o tveganjih, ki jih prinaša vožnja pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu ponovila še novembra in decembra.

MR