Kot je bilo danes sporočeno iz mariborskega operativno komunikacijskega centra, so v zadnjih 24 urah obravnavali kar 219 klicev, med katerimi je bilo 102 intervencij, ki so zahtevale takojšnje posredovanje policije. Med številnimi primeri je posebej izstopala spletna goljufija s kriptovalutami, v kateri je občan iz okolice Ormoža ostal brez okoli 17.000 evrov.
Po podatkih, ki jih navaja policija, je bila goljufija izvedena s klasičnim vzorcem spletne prevare. Oškodovanec je na spletni strani, ki je na prvi pogled delovala kot zaupanja vredna platforma za vlaganje v kriptovalute, posredoval svoje osebne podatke, vključno z dostopi do denarnic in morebitnimi bančnimi informacijami. Storilci so te informacije izkoristili za prenos njegovih sredstev na račune, ki jih nadzorujejo sami. Vrednost odtujenih kriptovalut po trenutno znanih informacijah znaša približno 17.000 evrov.
Primer ponovno potrjuje, da so spletni goljufi vse bolj sofisticirani in izkoriščajo nepoučenost, nepazljivost ter željo po hitrem zaslužku, ki jo pogosto spodbuja obljuba visokih donosov. Policija v tovrstnih primerih opozarja, da nikoli ne smemo posredovati svojih osebnih ali bančnih podatkov nepreverjenim spletnim stranem ali posameznikom, še posebej ne na podlagi telefonskih klicev ali elektronskih sporočil, ki ustvarjajo vtis nujnosti ali ekskluzivne priložnosti.
Ta primer spletne goljufije ni osamljen. Tudi Slovenska policija in Urad za preprečevanje pranja denarja v zadnjih mesecih poročata o porastu tovrstnih kaznivih dejanj. Kriptovalute, zaradi svoje relativne anonimnosti in pomanjkanja nadzora, ostajajo privlačen cilj za spletne goljufe.
Po poročanju policije bo preiskava primera nadaljevana, vendar je zaradi narave transakcij znotraj sveta kriptovalut možnosti za povrnitev sredstev izjemno omejene. V večini primerov se transakcije izvedejo preko več vmesnih denarnic in mednarodnih menjalnic, kar onemogoča hitro sledenje in povrnitev sredstev.
Varnost na spletu mora postati prednostna naloga posameznikov in institucij. Izobraževanje uporabnikov, previdnost pri ravnanju z digitalnimi sredstvi in podpora varnim tehnologijam so ključni elementi za zaščito pred tovrstnimi prevarami. Vsak uporabnik spleta bi moral vedeti: če se nekaj zdi prelepo, da bi bilo res – potem skoraj zagotovo tudi je.
MR
