Ob koncu avgusta je močan veter v kombinaciji s točo povzročil precej škode na kmetijskih površinah v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, predvsem na območjih Drbetincev in Vitomarcev. Podobne posledice so zabeležili tudi v občini Juršinci, kjer so bili najbolj prizadeti sadovnjaki.
Kot je pojasnil direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Andrej Rebernišek, so bili nasadi v veliki večini – kar v 99 odstotkih – zaščiteni s protitočnimi mrežami. Zaradi tega so večje posledice nastale le na robnih delih sadovnjakov, kjer zaščita ni bila popolna. Kljub neurju pridelovalci pričakujejo pridelek, ki bo količinsko blizu povprečja.
Težave sadjarjev v zadnjih letih
Rebernišek je opozoril, da sadjarje že več let zapored pestijo neugodne vremenske razmere. Spomladanske pozebe, ki so letos prizadele določene sorte, so glavni razlog za zmanjšane pridelke. Poleg tega imajo pridelovalci za sabo dve izredno zahtevni sezoni, kar dodatno otežuje njihovo delo. Suša letos ni povzročila večjih težav, razen v manjših sadovnjakih na izpostavljenih legah, saj se večina nasadov nahaja na rodovitnih tleh, kjer so rastline odpornejše.
Izkušnja s terena
Na Turistični kmetiji Druzovič, kjer na šestih hektarjih gojijo jablane, so drevesa v celoti zaščitena z mrežami. Kljub temu je neurje poškodovalo obrobne dele nasada ter uničilo približno 23 zabojev jabolk, ki so bili prav tisti dan obrani. »Ker nas je neurje presenetilo, pridelka nismo uspeli pravočasno umakniti na varno,« je pojasnil lastnik Marjan Druzovič.
Dogodki zadnjih let potrjujejo, kako pomembna je zaščita sadovnjakov z mrežami in prilagajanje na vse pogostejše vremenske ekstreme. Čeprav je škoda v tem primeru omejena, pa se nadaljuje niz let, v katerih naravne nesreče sadjarjem povzročajo negotovost in dodatne stroške.
MR
