V Občini Markovci že leta opozarjajo na nevarno in ekološko sporno laguno Šturmovci, v kateri naj bi se skrivali nevarni elementi, škodljivi za zdravje prebivalcev. A vse do danes odgovorni niso ukrepali, pa tudi idejni projekt sanacije je ostal le na papirju, saj se je ustavilo pri denarju.
Ministrstvo za okolje in prostor je za letos napovedalo nove aktivnosti za izboljšanje stanja v laguni, predvidena pa je tudi izvedba ponovnega monitoringa za preučitev obremenjenosti na območju lagune.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je letos jeseni na okoljskega ministra Simona Zajca naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s sanacijo lagune, usedalnika in gnilišča za kanalizacijske vode na območju Krajinskega parka Šturmovci in na območju Nature 2000.
Lep Šimenkova je problem podrobno opisala in med drugim navedla: »Na odseku med jezom Ptujskega jezera, na območju občine Markovci in izlivom v staro strugo reke Drave, na območju Krajinskega parka Šturmovci in na območju Nature 2000 se nahaja prava ekološka bomba, imenovana laguna. Laguna v dolžino meri okoli 500 m, v širino okoli 50 m, globina naj bi bila približno 3m. Laguna je usedalnik in gnilišče za kanalizacijske vode, ki skupaj z drenažnimi vodami tečejo po jarku. Pred letom 1989 (pred izgradnjo čistilne naprave) so se v laguno stekale odpadne fekalne vode iz več občin, kot tudi tehnološke in odpadne vode iz bližnjih podjetij. Več let se govori, da se bo našla možnost izvedbe sanacije, a žal do tega ne pride.”
“Debela plast gnijočega blata v laguni pa še naprej okoliškim prebivalcem povzroča neprijeten smrad. Prav tako ima velik vpliv na vodno in obvodno rastlinstvo Krajinskega parka Šturmovci, v katerega posega. Usedlina, v kateri so za organizem živih bitij škodljive snovi, pa tako že več desetletij obremenjuje podtalnico in tako predstavlja potenciali vir okužb za ljudi in živali. Usedlega gnijočega mulja naj bi bilo v laguni namreč več kot 22.000 kubičnih metrov. Rezultati analize sedimenta izpred dvajset let pa kažejo na velik presežek kovin, kot so cink, kadmij, svinec, baker in krom ter močno onesnaženost z mineralnimi olji,« je še navedla poslanka v opisu okoljskega problema, ki se vleče že predolgo, a pristojni v državi ne ukrepajo.
Poslanko je zanimalo kdaj in kdo bo saniral ekološko nevarno laguno, ki se nahaja na odseku med jezom Ptujskega jezera na območju občine Markovci in izlivom v staro strugo reke Drave, kdaj se je nazadnje opravil monitoring mulja v laguni in kakšna je danes stopnja strupenosti mulja?
Odgovor okoljskega ministrstva
Še pred koncem minulega leta je poslanka Lep Šimenkova prejela pisni odgovor ministrstva za okolje in prostor, pod katerega se je podpisal minister Simon Zajc. Na ministrstvu odgovarjajo, da je s problematiko mulja in vode v laguni Markovci Ministrstvo za okolje in prostor seznanjeno. Stanje v laguni je posledica izpustov komunalnih in industrijskih odpadnih vod iz pred več let oz. desetletij v odprti desnoobrežni drenažni jarek, ki je sestavni del akumulacijskega bazena HE Formin. Drenažni jarek je že ob takratni izgradnji bil namenjen odvodnji prečiščenih vod iz CČN Ptuj in dreniranju podtalnice, so pojasnili na okoljskem ministrstvu.
2007 je VGP Drava Ptuj izdelal idejni projekt za sanacijo lagune
V odgovoru med drugim navajajo tudi nekatere ugotovitve na podlagi študij, kjer je zapisano, da so bile v preteklosti v drenažni jarek speljane odpadne vode neustrezno oz. slabo delujoče čistilne naprave Ptuj, razen tega pa tudi farme prašičev Draženci, industrijski kompleks Kidričevo ter vsa neurejena komunalna infrastruktura bližnjih občin na desnem bregu Drave. V letu 2007 je VGP Drava Ptuj izdelal študijo oz. idejni projekt za sanacijo lagune na desno brežnem drenažnem jarku v Markovcih.
Takratna ocena stanja je bila narejena na podlagi rezultatov analiz enkratnega vzorčenja iz leta 2000, iz katere so izhajale naslednje ugotovitve: v zvezi s sedimentom je bilo ugotovljeno, da je v skladu z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh kritične vrednosti, ki jih dopušča uredba, presegal cink, in sicer za 140 %, opozorilne vrednosti pa baker, kadmij, svinec in mineralna olja. Le-ta so bila malenkost pod kritičnimi vrednostmi. Sediment je vseboval še visok delež organskih snovi, med 14 in 22 % izražen kot TOC, celokupni organski ogljik (pokazatelj organskega onesnaženja).
Visoke so bile tudi vsebnosti fosforja in dušika – značilno za organsko obremenjene sedimente. V sedimentu so bili določeni tudi sulfidi, kar je kazalo, da so v njem potekali anaerobni procesi gnitja. Razen navedenega je mulj vseboval tudi 3 % aluminija; pri primerjavi rezultatov analize vode z določili Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib pa je bilo ugotovljeno, da v laguni niso omogočeni osnovni pogoji za vzpostavitev življenja različnih vrst rib – anoksični pogoji (brez kisika), prav tako so bile za približno 25 krat je presežene mejne vrednosti za ciprinidne vode za fosfor ter približno 5-krat za nitrit in amonij. Količina v m3 ni bila izmerjena.
»V letu 2011 je bil izveden ponoven monitoring stanja vode in muljev v laguni. Rezultati analiz iz tega obdobja ne kažejo večjih sprememb v rezultatih. Na Agenciji RS za okolje vodijo bazo komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: KČN) glede odvajanja odpadnih vod. Iz KČN baze izhaja, da sta v bližini Šturmovcev KČN Markovci (2.000 PE) in KČN Ptuj (68.000 PE). Obe KČN odvajata odpadne vode v drenažne rokave Drave oziroma Ptujskega jezera (levo in desno), po jezu dolvodno se ta voda odvede v Dravo skupaj z drenažno vodo. Iz poročil o obratovalnem monitoringu glede emisij v vode za leto 2018 izhaja, da nobena KČN ni obremenjevala okolja čezmerno,« so med drugim pojasnili na ministrstvu in napovedali ukrepanje na tem območju v letu 2020.
obremenjenosti na območju lagune. Foto: splet
Laguna Markovci leži znotraj območja Nature 2000 in je zaščiteno kot krajinski park Območje Natura 2000 Drava je določeno zaradi habitatov, ki jih je ustvarila reka Drava, kot so poplavni gozdovi, prodišča, mrtvi rokavi ter so ostali vsaj deloma ohranjeni tudi po izgradnji akumulacijskega jezera. Krajinski park Šturmovci pa predstavlja posebno kombinacijo ekstenzivnih travnikov in pašnikov, ki so nastali zaradi paše živine v tem delu razredčenega gozda v preteklosti in preostali imajo danes vrednost v okviru Nature 2000 kot preostali suhi travniki. Izboljševanje teh habitatov trenutno poteka v okviru projektov.
»Doslej med deležniki ni bilo dogovora o potrebnih ukrepih in nadaljnjem urejanju lagune v Markovcih. Zato bo Ministrstvo za okolje in prostor v pričetku naslednjega leta sklicalo sestanek z vsemi udeleženimi akterji (ministrstvo, občina, DEM, VGP Drava Ptuj), z namenom, da se dogovorijo predvideni nadaljnji koraki, potrebni za izboljšanje stanja v laguni in se pristopi k izvajanju aktivnosti za ureditev razmer. V prihodnjem letu predvidevamo tudi izvedbo ponovnega monitoringa za preučitev obremenjenosti na območju lagune,« so še sporočili v odgovoru.
Vir: DZ RS, foto: Črtomir Goznik, Št. tednik, splet
