SDS opozarja na pomanjkljivosti osnutka novega energetskega in podnebnega načrta

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je zahtevala sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, da bi razpravljali o pomanjkljivostih osnutka novega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Po mnenju SDS je dokument, ki naj bi usmerjal prihodnost slovenske energetike in podnebne politike, pomanjkljiv in usmerjen predvsem v nadaljevanje zastavljenega zelenega prehoda s poudarkom na solarizaciji Slovenije, kar naj bi bilo v korist le določenih interesnih skupin.

 

SDS opozarja, da se načrt premalo ukvarja z vprašanjem stabilnosti elektroenergetskega sistema, ki je že zdaj ranljiv. Po njihovi oceni bo slovenski elektroenergetski sistem vse bolj nestabilen, ko se bomo približevali letu 2030, zaradi previsokih ciljev glede proizvodnje sončne energije. Spomnili so na situacijo iz leta 2022, ko je zaradi težav v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in Nuklearni elektrarni Krško (NEK) ter zaradi nizke hidrologije, proizvodnja padla na zgolj 70 % potreb, kar je povzročilo dodatne finančne obremenitve za davkoplačevalce zaradi potrebe po uvozu drage električne energije.

Poleg tega so v SDS kritični tudi do napovedanih omejitev in zaostritev pogojev v prometu, ki jih predvideva NEPN, saj menijo, da so te predlagane rešitve nepraktične in bodo v škodo voznikom. Namesto učinkovitih izboljšav javnega prevoza, kot so uskladitev voznih redov in povečanje frekvence voženj, naj bi se pripravljale nove prepovedi in višji davki, kar bi dodatno obremenilo prebivalce.

SDS poudarja, da Slovenija potrebuje konkretne in izvedljive ukrepe na področju energetike in trajnostnega prometa, ki bodo koristili prebivalcem, namesto da bi jim škodovali. Zahtevajo realne rešitve, saj se lahko v nasprotnem primeru ukrepi izkažejo za kontraproduktivne.

Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor SDS predlaga sprejetje sklepov, s katerimi bi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zavezali k bolj podrobnemu modeliranju slovenskega elektroenergetskega sistema in k realnejšim predvidevanjem glede rasti deleža sončne energije ter optimizacije prometne politike.

MR