V Kariernem središču Urada za delo Ptuj je ta prava oseba prav gotovo Ptujčan Jožef Lenart, ki v središču kot karierni svetovalec vodi delavnice za iskalce zaposlitve ter usposablja udeležence za učinkovito doseganje cilja na poti do dela. Z njim so se srečali že mnogi iskalci zaposlitve, na številnih je pustil izjemno dober vtis, tudi name, ko sva ob neki priložnosti poklepetala in izmenjala nekaj mnenj o tem in onem, saj me je zanimalo marsikaj, poleg njegovega dela še utrip njegovega življenja in vključevanje v življenje in dogodke na Ptujskem.
Na vprašanje, kaj v življenju postavlja v ospredje, mi je odgovoril, da družino in delo, ob tem pa dejal: »Delaj in ustvarjaj po svojih najboljših sposobnostih, znanju ter ne stori sočloveku tega česar nočeš, da bi kdo storil tebi.« Izziv mu predstavljajo spremembe in poslovni uspeh. Kreativno življenje in pozitivno delovno okolje, kjer je potrebno »vklopiti« inovativne metode in najti rešitve za uspeh ter osebnostno rast in razvoj. Izziv pa mu je tudi biti dober mož in oče.
Rojen je na Ptuju, odraščal je na kmetiji v Mestnem Vrhu, danes pa z družino; z ženo Mojco in dvema odraslima sinovoma Teodorjem in Gašperjem živi v Žabjaku pri Ptuju. Po izobrazbi je diplomirani organizator, menedžer za kadre in izobraževanje. Vse življenje je vpet v društveno življenje, saj je bil član Aerokluba Ptuj, Društva gluhih in naglušnih, član športnega društva in sekretar NK Drava v času tekmovanja kluba v 1. SNL. Je častnik rezervne sestave Slovenske vojske in član Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve. Vpet je tudi v lokalno politiko, sodeluje pri časopisu Ptujčan, v prostem času pa rad bere, kolesari, igra mali nogomet in planinari. Ponosen je na svojo družino, ki mu stoji ob strani in ga podpira.
Jožef Lenart na Ptuju vodi izobraževanja in delavnice za skupine brezposelnih v smislu pisanje vlog na razpisana delovna mesta, kako se pripraviti in udeležiti zaposlitvenih razgovorov, ter drugo vezano na iskanje dela. Obiskovalcem kariernega središča nudi pomoč pri iskanju in prijavljanju na prosta delovna mesta, ter druga dela, kot je izdelava zaposlitvenih oglasov in včasih preprosto tudi motivacijski klepet s stranko.
Gospod Jožef Lenart, mnogi na Ptuju in v okolici vas poznajo prav iz Kariernega središča Ptuj, Urada za delo Ptuj, kjer zadnja leta svetujete brezposelnim. Kako se vas dotaknejo te zgodbe življenja?
»Velikokrat se zamislim, ko opazim ljudi v stiski, včasih sem celo preveč sočuten in mi je težko, ko vidim, da ima nekdo res smolo v življenju. V glavnem ostajam pozitiven in spoštujem prav vse stranke in soljudi.«
A se človek na delovnem mestu kariernega svetovalca tega preprosto privadi?
»Delo z brezposelnimi iskalci je običajno zahtevno in zahteva dobršno mero socialnega čuta-čustvene inteligence. Nekdo se hitro privadi, drugi nikoli, ker ni za to delo. Svetovalec pač mora imeti rad ljudi in sprejemati drugačnost. Lahko pa tudi »izgori«, če se preveč vživlja v težave svojih strank in bi jih rad rešil, jim pomagal na bolje. Vedno se to žal ne izide.«
»V Spodnjem Podravju gre za več dolgotrajno brezposelnih oseb kot drugje«
Morda si v naši družbi znamo še premalo predstavljati, kako hudo je, ko ostaneš brez zaposlitve ali je preprosto ne najdeš. Takih primerov je verjetno na Ptujskem veliko?
»Mislim, da si ljudje kar dobro predstavljamo, kako je, ko nisi koristen, ko si brez sredstev, dela pa ni in ni na vidiku. Vsakemu se to v življenju zgodi vsaj enkrat, lahko tudi večkrat. Seveda je povprečje ljudi, ki vedno težje najdejo delo, na Ptuju večje kot je slovensko povprečje. V Spodnjem Podravju gre tudi za več dolgotrajno brezposelnih oseb kot drugje. V sorazmerju z območjem bivše, nekdanje velike občine Ptuj so to kraji v Slovenskih goricah, Halozah in na Ormoškem. Dolgotrajno brezposelne osebe stagnirajo, ker nimajo sredstev za preživljanje, nekatere zapadejo v duševne stiske in celo v depresijo. Za te je najtežje.«
Delo nas opredeljuje in dobro plačano nas že zelo približa sreči
Poznamo take, ki želijo imeti delo, redno zaposlitev, pa tudi take, ki jim nobeno delo ne »diši« in so zadovoljni s podporo države. Kako sploh najti neko ravnovesje ali zlato sredino med obojimi?
»Na splošno smo Slovenci zelo priden in deloven narod, je pa morda danes med iskalci dela tudi nekaj takih, bolj flegmatičnih. Najstniška mladina se včasih rada prepusti toku uživaštva in brezdelja, ki jim ga omogočajo starši in če se to zavleče tja do tridesetega leta starosti je seveda vredno »karanja«. Potrebno je pač ločiti zrnje od plev in dati vse od sebe, da pomagaš vsaj tem, ki imajo res željo in delajo na tem, da se čimprej osamosvojijo.«
Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna je sploh vloga/naloga kariernega svetovalca? Je to zelo zahtevno delo? Kako se tega naučiš in kako sploh motivirate brezposelne, nove profile, kaj je pri tem ključnega pomena?
»Za vsakega resnega iskalca je vloga svetovalca za zaposlitev pomembna. Če ima le-ta še »motivacijski moment« na iskalce, pa je že pol dela narejenega. Včasih moramo koga le malo vzpodbuditi ali ga postaviti na realna tla. Sam sem kadrovik z izkušnjami pri izobraževanju, selekcioniranju in izboru kadra. S časom sem pridobil odličen čut za odkrivanje karakterja in dobre delovne moči med človeškimi viri. Melanholičnost in apatija, ki jo včasih srečam pri iskalcu, me tudi ujezi. Ali pa drugače »mrtev tek motorja«, pri brezposelni osebi je zame izguba časa, zanjo pa časa in denarja. Ko to opazim, znam povedati kakšno zgodbo o pridnem delovnem invalidu ali uspešnem športniku invalidu, znam pa tudi avtoritativno nastopiti in vprašam ali bova sedaj »mignila«, stopila za stopničko više in se končno premaknila z mrtve točke.«
Kaj dejansko v naši družbi pomeni imeti spoštljivo delo in redno zaposlitev?
»Delo nas dejansko opredeljuje. Od dela je odvisno preživetje nas in družine. Večini ljudi med nami je zelo pomembno in so ponosni, da lahko delajo in so koristni za družbo. Manjšemu delu pa seveda to ni primarni plan, ker so bolj iznajdljivi in imajo slabše razvite vrednote. Najti dobro plačano delo, v katerem bi človek zares užival, to je pa tisto, kar nas ob dobrem zdravju lahko že zelo približa sreči.«
Veliko delate, svetujete tudi na delavnicah? Kakšni so odzivi in seveda vaše izkušnje?
»V delavnicah zares uživam, saj me slušatelji zelo dobro sprejemajo. Ni kaj, menim, da znam delati in vzpostaviti dobro komunikacijo z različnimi ljudmi. S svojo pozitivno energijo in predanostjo znam privabiti na obraz nasmeh in narediti dobro vzdušje.«
Dejala bi, da delate zanimive zgodbe, v katerih sodelujejo različne generacije. Kako nastane ena taka zanimiva zgodba, ki morda potem dobi tudi nadaljevanje?
»V veliko zadovoljstvo mi je, če lahko pomagam in nekdo tudi z mojo pomočjo dobi službo, ki mu je pisana na kožo. Nekoč pri moji prejšnji zaposlitvi mi je mlada pridna iskalka dela dejala, da ne bi želela delati v marketingu, za katerega se je šolala in študirala na visoki šoli. Bil sem mentor pri njenem usposabljanju na delovnem mestu ter pri njej odkril veliko dobrih lastnosti in jo veliko naučil. Po končanem usposabljanju sva se odločila, da sestaviva poročilo o njenih pravkar pridobljenih izkušnjah. Napisal sem referenčno pismo. Tega je odnesla k delodajalcu na zaposlitveni razgovor. Ko se je zaposlila v računovodstvu večjega proizvodnega podjetja me je še isti dan poklicala in se iz srca zahvalila, saj je imela občutek da sem dodal »piko na i«. To je tisto, kar me požene in mi je vzpodbuda za naprej.«
»Če delaš dobro, se ti dobro vedno povrne«
Še preden ste postali karierni svetovalec, pa ste počeli nekaj povsem drugega. Bili ste na primer tudi nepremičninski posrednik in še kaj … Zanima me, kaj vam je danes bliže?
»Moj primarni plan je bil je še vedno delati s kadri, pri usposabljanju in izobraževanju sodelavcev ali iskalcev zaposlitve. V nepremičninsko sfero sem nekako »zašel«, ker na Ptuju ni prav veliko dobro organiziranih kadrovskih služb in sem si naredil rezervni načrt za »ujeti« delo. Ob študiju obeh sinov je bil družinski proračun zelo obremenjen in je bil vsak evro dobrodošel in jaz sem kar dobro dodatno zaslužil s posredovanjem pri prodaji. Ne glede na vse je moj moto tudi, da se da z vsakim delom zaslužiti. Ne smemo biti preveč izbirčni, pa gre.«
Poleg tega ste si v življenju nabrali še vrsto dragocenih izkušenj na drugih delovnih mestih, vmes pa pridno doštudirali in si pridobili visoko izobrazbo. Verjetno ni bilo lahko?
»Če pogledam nazaj sem res delal že skoraj vse. Od delavca v proizvodnji, mojstra, kadrovika in nepremičninskega svetovalca. Pri mojem sedanjem delu so to res hvalevredne izkušnje, s katerimi mi gre lažje. V življenju pa mi ni bilo vedno lahko. Zavedam se, da brez truda in trdega dela ni nobenega uspeha in ne zadovoljstva. Študiral sem ob delu in družini z majhnima sinovoma. Ampak ni kaj jamrat, kar dobro nam je šlo. To, kar si dosegel in pridelal v življenju čisto sam, te utrjuje, ti daje dostojanstvo in ti prinese spoštovanje. Če delaš dobro, se ti dobro vedno povrne.«
Srečujemo vas na dogodkih na Ptuju in v okolici, zato sklepam, da ste radi v dobri družbi?
»Drži … Sem dokaj družaben karakter, po srcu pevec in ne sedim veliko doma. Dobra družba, ko se malo zapoje in zapleše, pa je zame najboljša sprostitev, zato ne izpustim nobenega povabila na rojstni dan ali drug jubilej pri sorodnikih in prijateljih. Teh je pa zares veliko. Z veseljem se udeležujem tudi drugih, bolj izbranih prireditev; ob državnih proslav do občinskih praznovanj, na katere sem povabljen tudi kot član uredniškega odbora Ptujčan.«
Gospod Lenart, verjamem, da imate za prihodnost zastavljenih tudi veliko ciljev in izzivov. Nam kaj od tega lahko zaupate?
»Ciljev in izzivov je kar nekaj … Še naprej bo v ospredju kvalitetno in kreativno delo in življenje. Zna se zgoditi tudi kak preobrat v delovni karieri. Morda so znanje, zrelost in čas ravno pravšnji, da svoje napore vložim v iskanje rešitev ter v nekaj družbeno še bolj koristnega in zanimivega. Prav je, da pustim za seboj nek pečat, na katerega bom v poznejših letih upravičeno ponosen. Pustimo se presenetiti.«
TM, foto: osebni arhiv Jožef Lenart
