Prehod na lesno biomaso je na Ptuju prinesel številne pozitivne spremembe, ki so že opazne v vsakdanjem življenju tamkajšnjih prebivalcev. Kot poročajo lokalni viri, je bila z uvedbo biomasnih kotlovnic pred dobrim letom dosežena stabilnost cen ogrevanja, kar so prebivalci občutili kot nižje stroške in zanesljivejšo oskrbo z energijo. Franci Voglar, vodja energetike Javnih služb Ptuj, je ob tem poudaril, da so s prehodom na ta obnovljivi vir uspeli nadzorovati stroške ogrevanja, ki so pred tem naraščali zaradi podražitev zemeljskega plina.
Na Ptuju so prednosti tega prehoda očitne. Zmanjšanje stroškov in okoljske koristi, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, dajejo mestu pomembno prednost v boju proti energetski draginji in podnebnim spremembam. Poleg tega se zdi, da so lokalne oblasti zavezane k nadaljnji širitvi omrežja in priključitvi novih odjemalcev, kar bo še dodatno okrepilo učinkovitost sistema in zmanjšalo stroške za vse uporabnike.
Medtem ko Ptuj izkorišča prednosti tega prehoda, se v Mariboru soočajo z drugačno realnostjo. Kot poročajo pristojni, Maribor še ni uvedel podobnih ukrepov in ostaja močno odvisen od zemeljskega plina. Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, je sicer izrazil željo po posodobitvi sistema, vendar gradnja novega kotla na lesno biomaso še ni bila izvedena. Vprašanje, zakaj Maribor zamuja s tako pomembno energetsko spremembo, ostaja odprto. Mariborčani se še vedno soočajo z višjimi stroški ogrevanja in večjo ranljivostjo zaradi nihanj cen plina.
Ptuj tako postaja zgleden primer dobre prakse v Sloveniji, saj s svojo trajnostno politiko ne izboljšuje le ekonomskega položaja prebivalcev, ampak tudi pomembno prispeva k okoljski odgovornosti.
MR
