Od julija upokojencem že znižujejo pokojnine, zaposlenim pa bodo avgusta začeli trgati od plače – v imenu dolgotrajne oskrbe, ki pa je večinoma še vedno nedosegljiva. Medtem ko se državljanom jemlje z vsakim nakazilom, vlada pod vodstvom Roberta Goloba in njegovo Ministrstvo za solidarno prihodnost ne zna pojasniti niti najbolj osnovnega vprašanja: Koliko denarja ste zbrali?
Na preprosto novinarsko vprašanje za oddajo 24UR – »Koliko denarja je bil v prvem mesecu pobranega?« – na ministrstvu niso znali odgovoriti. Novinarje so napotili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer tudi niso imeli podatka, in jih… poslali nazaj na ministrstvo. Ta tragikomična birokratska igra ping-ponga kaže, da vlada nima niti nadzora niti transparentnosti pri enem najobčutljivejših projektov – zdravstveni reformi, ki bi naj pomagala najbolj ranljivim.
Plačuje se zdaj – pravice nekoč
Prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki znaša 1 % neto pokojnine ali bruto plače, je že postal realnost. Upokojenci z najnižjimi pokojninami že čutijo posledice. Pri zagotovljeni pokojnini 782 € to pomeni skoraj 8 evrov manj vsak mesec – a pravice iz sistema ostajajo zgolj na papirju.
Zaposleni bodo avgusta prav tako začeli čutiti breme. Nekdo z minimalno bruto plačo bo vsak mesec izgubil 12,78 €, kar predstavlja resno obremenitev, zlasti za nizkoplačane. Samozaposleni in poslovodje bodo plačevali 2 %, popoldanski s.p.-ji pavšal 5,97 €, prispevek pa se že obračunava tudi pri študentskem delu.
Ni storitev, ni sistemske podpore – a denar že izginja
Prva pravica, oskrbovalec družinskega člana, bi morala zaživeti januarja 2024, a je informatika odpovedala. Druga, oskrba na domu, velja od julija 2025, a se v praksi še ne izvaja – informacijska podpora centrov za socialno delo je namreč še v pripravi. Najverjetneje bo dostopna šele jeseni ali celo pozimi, a državljani vse to že financirajo.
Ironija je popolna: sistem za pomoč ne deluje, ministrstvo pa ne ve, kje je denar. Transparentnost? Nična. Računovodski nadzor? Očitno izgubljen v prevodu.
Vrhunski kadri, vrhunska zmeda
Na čelu te organizacijske farse je vlada, ki se rada razglaša za moderno, digitalno in solidarno – a v resnici iz meseca v mesec kaznuje ljudi z dodatnimi bremeni, brez da bi zagotovila, kar obljublja. Ko je nekdo zmožen uvesti prispevek brez, da zna pojasniti, koliko je pobral in kam je šlo, potem vodenje ni samo nesposobno – je neodgovorno in nevarno.
Podatki Inštituta za socialno varstvo kažejo, da je bilo konec 2023 na čakalnem seznamu skoraj 2.000 oseb, ki pomoč že potrebujejo. Letos naj bi prišlo še dodatnih 13.000 vlog – a kdo jih bo obravnaval, če ni kadrov, ni informacijskega sistema in ni dostopa do pravic?
Plačujemo obljube, ne storitev
Državljani si zaslužijo jasno informacijo: koliko denarja se pobere, kje se shranjuje, kdo ga nadzira in kdaj bo na voljo za dejanske storitve. Trenutno imamo prispevek, ki je vse prej kot solidaren – saj so z njim obremenjeni tudi tisti, ki že zdaj komaj preživijo, medtem ko država ne zna zagotoviti niti osnovne transparentnosti.
Kam gre denar? Nihče ne ve.
Ministrstvo za solidarno prihodnost in ZZZS očitno nimata pojma, kdo upravlja s sredstvi, za katera vsak mesec posegajo v pokojnine, plače, študentske dohodke in socialna nadomestila. Kot je pokazal primer iz oddaje 24UR, se odgovornost zgolj prelagajo drug na drugega, medtem ko ljudje plačujejo za nekaj, kar v realnosti ne obstaja.
Če bi to počela katerakoli zasebna ustanova, bi že imeli revizijo, kazenske ovadbe in politične odgovornosti. Pod Golobovo vlado pa imamo le tišino, izmikanje in birokratski labirint.
Rešitev?
Ko bo Slovenija imela vlado, ki dejansko razume upravljanje, odgovornost in pomen zaupanja ljudi, bo morda dolgotrajna oskrba res delovala. Dokler pa jo vodi najbolj nesposobna oblast v zgodovini države, bodo prispevki le še ena oblika prikrite obdavčitve brez povratka.
Državljani si zaslužijo več.
MR
