Na levici vre nezadovoljstvo in trma: nova stranka Prerod pod vodstvom Vladimirja Prebiliča je sklenila, da se ne bo uklonila pritiskom političnih botrov. Milan Kučan, nekdanji predsednik in osrednji strateg tranzicijske levice (t.i. “stric iz ozadja”), je v nedavnem intervjuju javno namignil, da naj bi se Prerod pred volitvami povezoval z stranko SD Matjaža Hana, da se “ne bi drobili glasovi na levici”. A v Prerodu so na to odkrito ugovarjali. Kot je zapisal Jančič, je stranka Prerod uradno sporočila, da bo na volitve nastopila samostojno, kar pomeni neposreden upor Kučanovim namigom. Prebiličevi so poudarili, da odločitve o nastopu na volitvah sprejemajo organi stranke in da so že decembra lani na seji sveta sklenili iti na svoje. Prerod želi “dopolniti ponudbo na levi sredini” in verjame, da ravno prenova levice, ki jo predstavljajo sami, lahko prinese nekaj novega. Z drugimi besedami – nočejo biti podrejeni stari gardi.
Kučanov poziv k “povezovanju” levice (pod okriljem SD) je torej naletel na hladen tuš. Prerodovci so sporočili, da so odprti za dialog in sodelovanje med strankami, a da vztrajajo pri samostojni poti. Očitno je želja po novi levi opciji tako močna, da se ne mislijo utopiti v objemu starih strank. V ozadju pa krožijo še druge špekulacije: govorilo se je o morebitnem povezovanju Preroda z manjšimi levičarskimi skupinami (stranka Mi, Socialisti, Pirati). A za zdaj Prerod zavrača vse te kombinacije. “Vsakršne odločitve o nastopu stranke na volitvah sprejemajo organi stranke,” so zapisali in jasno dali vedeti, da drugih dogovorov ni. S tem je Prerod javno pokazal hrbtenico in ambicijo, da postane avtonomen igralec na političnem parketu, ne le satelit večjih levičarskih strank.
Zanimivo je, da je informacijo o možnem povezovanju s SD v javnost najprej lansiral prav predsednik SD Han – po njegovih besedah naj bi Prebilič sam prišel na pogovor o sodelovanju. Prvič je sodelovanje sicer predlagal Han že lani, a ga je Prerod takrat zavrnil. Zdaj pa naj bi bil Prebilič po Hanovih besedah ponovno odprl to temo. A kakorkoli – po medijskih razkritjih teh pogovorov in Kučanovih javnih sugestijah so se v Prerodu očitno odločili odločno zamejiti svoj prostor. Njihovo sporočilo je rahlo ironično, a jasno: hvala lepa za “skrb”, gremo sami naprej. To je za Kučana in etablirano levico kar klofuta, saj kaže, da njihov vpliv peša. Kučan, ki je desetletja orkestriral združevanja in prepletanja na levici, zdaj prvič doživlja, da ga mlajša generacija ignorira.
Ta razkol kaže na širši pojav: levica je razdrobljena in v krizi identitete. Na eni strani Gibanje Svoboda, ki se utaplja v aferah in izgublja podporo; na drugi stari SD, ki se boji izpada iz parlamenta; pa skrajna Levica, ki komaj še najde svoj prostor. Zdaj se pojavlja še Prerod kot nekakšna “nova levica”, ki pa pravzaprav rekrutira podobno volilno telo. Očitno se vsi bojijo, da bi drug drugemu pobrali glasove, namesto da bi se osredotočili na soočenje s sposobno opozicijo. Kučan dobro ve, da razdrobljena levica koristi predvsem SDS-u, zato je želel združiti vrste. A doživel je neposluh. To pomeni, da bi lahko na volitvah prišlo do klanja na levici – preveč list in premalo glasov za vsako od njih.
Sistemsko gledano pa ima Slovenija še en problem: zaradi trapaste zakonodaje bo kaos kandidatnih list trajal skoraj do zadnjega trenutka. Rok za vlaganje kandidatur je namreč določen šele 30 dni pred volitvami, njihove potrditve pa še kasneje. Dejansko bodo volivci šele 15 dni pred volitvami izvedeli, kdo sploh vse kandidira! To ni šala – državna volilna komisija bo uradno objavila seznam potrjenih list šele 6. marca. Zaradi teh neumnih rokov je nemogoče pravočasno natisniti vse glasovnice, tako da bodo naši izseljenci v tujini dobivali kar prazne glasovnice, ki jih morajo sami izpolnjevati. Volilni sistem je skratka naravnan proti volivcem, saj onemogoča, da bi ti pravočasno spoznali vse kandidate in programe. SDS takšno ureditev obsoja kot nedemokratično – gre za še en zapuščinski produkt levih vlad, ki so očitno želele zamegliti preglednost volitev. Kdo bo dejansko nastopil na volitvah, bo zaradi te zakonske “napake” znano zelo pozno, s čimer vladajoči upajo, da lahko zmedejo volivce in omejijo čas za kampanje novih obrazov. Ironično pa ravno vladna levica sama zdaj trpi zaradi tega – volivci praktično ne bodo imeli časa preveriti vseh novonastalih levičarskih strankic in njihovih povezav.
Kakorkoli, dejstvo je, da se je Prerod profiliral kot samostojen igralec. Že odprli so poseben transakcijski račun za volilno kampanjo, kar pomeni, da misijo jemljejo resno in se pripravljajo, kot da bodo res kandidirali sami do konca. Seveda bo dokončno jasno šele, ko bodo vložene kandidatne liste – a glede na zdajšnje izjave bi bilo za njihovo kredibilnost uničujoče, če bi tik pred zdajci vendarle sklenili kakšno kupčijo z SD ali kom drugim. S tem, ko so se uprli Kučanu, so si namreč naložili odgovornost, da dokažejo, da zmorejo samostojno prestopiti parlamentarni prag.
Za volivce desnice je ta razkol na levici pravzaprav dobra novica. Več kot bo tam gneče in prelitega glasovja, bolj jasno bo, katera opcija je usklajena in pripravljena prevzeti odgovornost – in to je Slovenska demokratska stranka s svojimi zavezniki. Kučanov neuspeh pri komandiranju enotne fronte kaže, da se era stare levice končuje. Morda bodo volitve 2026 prinesle prav to “prenovo”, ki jo Prerod obljublja – a ne tako, kot si Kučan predstavlja. Prenova bo morda pomenila slovo od starih tranzicijskih obrazov in priložnost za zmagoslavje tistih, ki jim je mar za resnično demokracijo in preglednost. SDS se bo vsekakor borila, da dobi Slovenija po volitvah vlado, ki bo odraz jasne volje volivcev, ne pa zakulisnih kupčij. In če bo za to pomagal še kak uporni Prerod na drugi strani – toliko bolje.
MR
