Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 25. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d. d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v državni zbor.
V uvodu je predsednik vlade dejal, da je bila omenjena preiskovalna komisija ustanovljena, ker se je “tranzicijska levica ustrašila, da bo njen medijski monopol v Sloveniji ogrožen”.
Nato je predsednik vlade Janez Janša odgovarjal na vrsto različnih vprašanj o poznavanju posameznih družb in njihovem poslovanju ter transakcijah, pa tudi o lastniških deležih družb, poslovanju Slovenske demokratske stranke, povprašan pa je bil tudi o poznanstvu s posamičnimi osebami.
Poslovnih transakcij zasebnih podjetij predsednik vlade ni komentiral. “Če imate vprašanje za transakcije zasebnih podjetij, sprašujte to lastnike teh podjetij. Smešno izpade, da me sprašujete o poslovanjih zasebnih podjetij, tudi tistih v višini 5.000 ali 6.000 evrov,” je ob tem povedal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da pred preiskovalno komisijo ni bil vabljen kot predstavnik podjetij, temveč kot predsednik Slovenske demokratske stranke, in poudaril, da bi pričakoval vprašanja, povezana s predmetom parlamentarne preiskave. Dodal je še, da je razpolaganje lastnikov podjetij z njihovim premoženjem povsem njihova odločitev in njihova stvar.
Za madžarsko družbo Ripost je predsednik vlade že slišal, saj se je o tem pisalo v medijih, za družbo Media Works Hungary pa je tokrat slišal prvič. Tudi za Kesmo (po navedbah poslanca Janija Möderndorferja je to organizacija 476 madžarskih medijev, katerim skupna lastnost je uredniška politika, ki je označena kot provladna) je predsednik vlade na seji preiskovalne komisije slišal prvič.
Predsednik vlade Janez Janša je bil nadalje vprašan tudi o nekaterih madžarskih posameznikih, pri čemer je poudaril, da je povsem mogoče, da je katerega od naštetih posameznikov kdaj srečal, za nikogar pa ni dejal, da bi ga poznal.
Na vprašanja glede deležev madžarskih družb v slovenskih medijih je predsednik vlade dejal, da meni, da bi madžarski posamezniki, ki so bili omenjeni, “težko imeli vpliv na 99 odstotkov slovenskih medijev, ki so trdno v rokah tranzicijske levice”. Prav tako da so tovrstni deleži verjetno desetkrat manjši od deležev, ki so jih mediji tranzicijske levice iz državnega proračuna dobili v času levih vlad. “Če bi zamenjali imena v sklepanjih in povezavah, ki jih je izpostavil gospod Möderndorfer, pa bi se izrisala slovenska medijska hobotnica, ki je gotovo desetkrat hujša od tega, kar rišete za Madžarsko, in je neposredno povezana s strankami, ki jih zastopate tukaj,” je glede madžarskega deleža v slovenskih medijih še povedal premier. Dejal je še, da se je “v času levih vlad v Sloveniji prodalo ali preneslo milijardne deleže na neki sklad, mislim, da se imenuje York, ta sklad pa je potem reševal Mladino in še nekatere druge medije v Sloveniji”. Prav tako se je predsednik vlade Janez Janša v odgovorih na vprašanja spraševal, kakšen vpliv bi lahko imela madžarska vlada na slovenske medije, če pa je njihov delež kapitala v slovenskih medijih med vsemi tujimi naložbami verjetno manj kot odstotek. “Kakšen vpliv ima lahko neka vlada države, iz katere imajo podjetja naložbe v nekaj desetinkah odstotka od vseh tujih naložb v medijih?” se je vprašal premier. Ob tem je ta odstotek primerjal z vplivom tranzicijske levice v slovenskih medijih. “Kakšen vpliv ima leva tranzicijska politika na slovenski medijski prostor, je vidno glede na dejstvo, da se je ob prenosu propadlega medijskega imperija tajkuna Odlazka na slabo banko s tem tajkunom podpisala pogodba, na podlagi katere ima z manjšinskim deležem, ker je bil velik del zaradi neodplačanih dolgov prenesen na slabo banko, 75 odstotkov glasovalnih pravic, pa tega ne preiskujete. Neposredno je bil odškodovan slovenski državni kapital oziroma slovenske javne finance, pa se je kljub temu tajkunu pustilo, da ima 75 odstotkov glasovalnih pravic za denar davkoplačevalcev. Tu ne gre le za oškodovanje javnih financ, gre za eklatantno in v nebo vpijočo politično korupcijo, in ko je bilo to odkrito, se zdaj to dve leti vleče po sodiščih, pa je stanje še vedno enako,” je poudaril predsednik vlade.
V povezavi z lastniškimi strukturami posameznih podjetij je predsednik vlade dejal, da “lastniška struktura tednika Mladina ni bila znana desetletja, čeprav se je tednik financiral iz preplačanih žilnih opornic in jo je finančno reševal sklad, kateremu ste prodali slovenske turistične bisere, pa se ob tem ni nihče razburjal, čeprav gre za slovenski kapital in slovensko lastništvo in za denar slovenskih davkoplačevalcev”. Prav tako je dodal, da verjetno ni nikogar, ki bi znal na pamet našteti vse lastnike v posamičnih podjetjih, o katerih je bil povprašan. “Glede lastniških deležev posamičnih podjetij je mogoče pogledati v poslovne registre in tako izvedeti, kdo so lastniki,” je ob tem dodal. “SDS ima manjšinski delež samo v založbi Nova obzorja, in to že desetletja, v Nova24tv in v Novi hiši pa SDS nima deležev. Če pa je kak član SDS kupil delnice, ko so bile na voljo, je to stvar vsakega posameznika,” je premier odvrnil na vprašanja glede lastniških deležev Slovenske demokratske stranke v posamičnih medijih.
Predsednik vlade je v nadaljevanju pojasnjeval tudi, kdo in kako sprejema odločitve o poslovanju Slovenske demokratske stranke, ter spregovoril tudi o tem, da stranko redno pregleduje računsko sodišče in da ima stranka nadzorni organ, ki nadzira poslovanje. “Vse poslovanje poteka skladno s statutom. Če bi pri nas računsko sodišče našlo to, kar so našli pri Socialnih demokratih, torej da računi za volilno kampanjo niso bili plačani, bi bili deležni najostrejših sankcij. Računsko sodišče nam nikoli ni pogledalo čez prste in nas nadvse skrbno pregleduje,” je ob tem še povedal premier.
Predsednik vlade je ob posamičnih vprašanjih poudaril tudi oglaševalske akcije ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času, ko ga je vodil minister Dejan Židan. “Minister Židan je zapravil tri milijone evrov za reklame na slovenskih medijih preko raznih agencij, ki so nato kasneje peljale kampanje za raznorazne stranke,” je dejal premier. Prav tako je dodal, da so slovenska državna podjetja nakazala na desetine milijone evrov raznim medijem za reklamne akcije, ki niso imele nikakršnega učinka, “so pa ti mediji nato izdatno podprli SD, LMŠ, SAB in ostale stranke”.
Predsednik vlade je preiskovalni komisiji predlagal, da bi se začeli ukvarjati z vprašanjem provizij ob kriminalnem dejanju pranja skoraj dveh milijard ameriških dolarjev v takrat največji državni banki (NLB).
