V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev Slovenije.
Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Tako bi dobili Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodna Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.
Na spletni strani Pokrajine so objavili osnutek Zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila strokovna skupina pod vodstvom dr.Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete. Z zakonom bi ne le ustanovili pokrajine, temveč tudi določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov.
Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin. Sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občina predvidoma ne bodo v istem, temveč v različnih krajih posamezne pokrajine. Pokrajinski sveti bi to sicer lahko tudi spremenili oziroma določili s statutom pokrajine.
Predlog, o katerem bomo odločali, predvideva trinajst pokrajin. Foto: Služba vlade za lokalno samoupravo
Vzhodnoštajerska pokrajina bi obsegala 22 občin, sedež bi bil na Ptuju
Vzhodnoštajerska pokrajina bi imela sedež na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru. Pokrajina bi obsegala 22 občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Križevci, Ljutomer, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Razkrižje, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Veržej, Videm, Zavrč in Žetale.
Vzhodnoštajerska pokrajina bi imela sedež na Ptuju. Foto: arhiv MO Ptuj
Zahodnoštajerska pokrajina bi imela sedež v Mariboru, sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Obsegala bi 26 občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Šentilj, Vitanje in Zreče.
Pokrajine bi bile vezane na mestne občine kot administrativna in urbana središča. V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati s 1. januarjem 2023. Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin.
Jutri, 20. avgusta bo predstavitev osnutkov pokrajinske zakonodaje, ko bo predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca z osnutkom seznanil rektorje univerz, direktorja ZRC SAZU in direktorja Inštituta ‘Jožef Štefan’ ter predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in predsednika Obrtno-podjetniške zbornice.
Od 16. avgusta pa je zunaj tudi poziv občinam in zainteresirani javnosti za pripravo pripomb in dopolnitev k osnutku zakona o ustanovitvi pokrajin in Zakona o pokrajinah. Rok je do 31. oktobra letos.
