Na današnji dan mineva sto let od koroškega plebiscita, s katerim je južni del Koroške skupaj s tam živečim slovenskim prebivalstvom postal sestavni del Republike Avstrije. Ob obletnici so v središču pozornosti obeh držav elementi njune skupne zgodovine, hkrati pa tudi današnji položaj in pričakovanja slovenske narodne skupnosti v zveznih deželah Koroški in Štajerski glede izboljšanja normativnega in materialnega položaja skupnosti na podlagi mednarodnopravnih obveznosti Republike Avstrije. Te so primarno določene v 7. členu Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije iz leta 1955. Pogodba slovenski narodni skupnosti zagotavlja pravico do šolanja v maternem jeziku, pravico do uporabe slovenščine kot uradnega jezika in pravico do slovenskih oziroma dvojezičnih topografskih napisov v upravnih in sodnih okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom ter enake pogoje za udeležbo v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah. Dogovor o postavitvi 168 dvojezičnih napisov iz leta 2011 pomeni velik korak naprej. Ozračje na Koroškem se je spremenilo, sobivanje med večino in manjšino je postalo del normalnosti. Kljub temu nekatere zaveze še vedno ostajajo neuresničene.
Ob današnji 100. obletnici koroškega plebiscita Slovenija poziva k polni uresničitvi zavez Avstrijske državne pogodbe. Le tako bodo zagotovljeni pogoji za ohranitev slovenske skupnosti v Avstriji ter sobivanje obeh narodov v osrčju Evrope. ?????
➡️https://t.co/IqvCRNC4ny pic.twitter.com/h5FDLUqcEX
— SLOVENIAN MFA (@MZZRS) October 10, 2020
Republika Slovenija ob tej priložnosti opozarja na polno uresničitev zavez iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki so bistvene za ohranitev in razvoj slovenske skupnosti v Republiki Avstriji. Slovenija ceni cilje, ki so na tem področju začrtani v programu vlade Republike Avstrije za obdobje 2020–2024, ter poziva avstrijsko vlado k nadaljevanju vseobsegajočega dialoga s predstavniki narodnih skupnosti za njihovo čimprejšnjo polno uresničitev.
Simbolika današnjega zaznamovanja 100. obletnice plebiscita v Celovcu z udeležbo obeh predsednikov držav je priložnost in izhodišče za nadaljnje konkretne korake na področju varstva pravic slovenske narodne skupnosti. Prisotnost predsednikov na dogodku je pomembno sporočilo in podpira prizadevanja za izgradnjo modernega prostora sobivanja v osrčju Evrope, v katerem so zagotovljeni pogoji za medsebojno sodelovanje ter razvoj manjšinskega in večinskega naroda, njunih kultur in identitet.
|
Želite biti redno obveščeni o novostih v vaši občini? Všečkajte FB stran: |
MR
