V luči naraščajočih zdravstvenih stroškov in zaveze k zagotavljanju dolgotrajne oskrbe je slovenska vlada napovedala še tretji obvezni prispevek za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS). Prispevek, ki bo uveden leta 2025, bo od vseh delavcev, delodajalcev in upokojencev zahteval dodatnih 1% njihovih neto prihodkov, samozaposlenim in kmetom pa bo obremenitev še podvojena.
Novi prispevek bo po mnenju vlade zapolnil finančno vrzel, ki jo je povzročilo nedavno ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in zagotovil trajno financiranje za dolgotrajno oskrbo. Vlada je predlagala nujni postopek za uvedbo tega prispevka, da bi se preprečile “težko popravljive posledice za delovanje države”.
Predlog, ki še ni bil usklajen s socialnimi partnerji, je že sprožil oster odziv iz gospodarskih krogov. Na zadnjem sestanku protestno ni bilo predstavnikov delodajalcev. Poleg tega se bo z uvedbo novega obveznega prispevka onemogočil referendumni postopek, saj ustava ne dovoljuje referenduma o davkih in obveznih dajatvah.
Kljub temu, da je takšna dajatev sporna, je oblast povzela mnenje večine volivcev, ki so na referendumu podprli odložitev uveljavitve podobnega zakona, ki ga je uzakonila prejšnja vlada. Ta poteza omogoča trenutni vladi, da predlaga nov prispevek, ki bo veljal za vse.
Vladna ocena finančnih posledic tega prispevka kaže, da bo državni proračun letno prispeval 190 milijonov EUR. Predlog zakona predvideva postopno uvajanje pravic iz dolgotrajne oskrbe po letih, ki se bodo začele v celoti izvajati leta 2026.
Vlada meni, da je ta ukrep ključen za dolgoročno zdravstveno varnost Slovenije, vendar nekateri kritiki opozarjajo na obremenitev, ki jo prinaša za delavce in podjetja v že težavnem gospodarskem okolju. Nadaljnji pogovori in razprave o tem predlogu so neizogibni.
Že šest mesecev se gospodarska klima slabša, zaradi česar se zdi, da se obetajo burni časi za slovensko gospodarstvo.
MR
