Kot poroča spletni portal Net TV, ostaja pobočje pod ptujskim gradom nestabilno, saj zemeljski plazovi že vrsto let ogrožajo tako obzidje kot dostopne poti. Kljub izvedenim sanacijskim ukrepom se težave ne umirjajo, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost dosedanjega upravljanja kulturne dediščine.
Zgodovina plazov in posledice zanemarjanja
Problem plazov na tem območju ni nov. Po poročanju Net TV je že pred desetletjem plaz porušil 25 metrov podpornega zidu pri vzhodnem stolpu, pred dvema letoma pa so obilne padavine povzročile večje plazove na južni in jugozahodni strani grajskega kompleksa. Posledice so še danes vidne, saj je poškodovana tudi pot, ki povezuje Prešernovo ulico z gradom, kar otežuje dostop do ene najpomembnejših kulturnih znamenitosti v Sloveniji.
Je posek dreves leta 2015 poslabšal razmere?
Ena izmed bolj spornih odločitev pri upravljanju grajskega območja je bil posek dreves leta 2015, ki še danes sproža vprašanja. Kot poroča Net TV, so takrat odstranili predvsem poškodovana drevesa na severni in južni strani, saj naj bi ogrožala temelje in obzidje grajskih stavb. A mnogi menijo, da je posek dodatno prispeval k nestabilnosti pobočja, saj je vegetacija igrala pomembno vlogo pri utrjevanju zemljine.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je za Net TV poudaril, da je bilo grajsko območje – z izjemo osrednje zgradbe – dolga desetletja zanemarjeno in slabo vzdrževano. Ta izjava jasno kaže na pomanjkanje sistematičnega pristopa k ohranjanju te dragocene dediščine.
Sanacija s sredstvi Ministrstva za kulturo – a bo dovolj?
Po večjih plazovih leta 2023, ki so prizadeli pobočje proti Prešernovi ulici in območju Vičave, je Ministrstvo za kulturo za sanacijo namenilo 100.000 evrov. Po navedbah Net TV so na območju Vičave odstranili odvečno zemljino, na pobočju nad Prešernovo ulico pa namestili protierozijsko mrežo. A vprašanje ostaja – ali so ti ukrepi dovolj celoviti?
Plazovi na območju ptujskega gradu niso zgolj posledica naravnih dejavnikov, temveč predvsem dolgoletnega zanemarjanja in pomanjkanja vizije pri upravljanju kulturne dediščine. Kljub določenim sanacijskim ukrepom ostaja pomanjkanje strateškega načrta, ki bi dolgoročno zagotovil stabilnost grajskega kompleksa in varnost obiskovalcev.
Rešitev te težave bi morala vključevati sistematično geološko analizo, dolgoročno utrjevanje pobočja ter jasen načrt financiranja in vzdrževanja. Ptuj je eno najpomembnejših zgodovinskih mest v Sloveniji, zato bi morala država in lokalna skupnost več pozornosti nameniti varovanju njegove kulturne dediščine.
MR
