Kakšni so učinkoviti ukrepi za obvladovanje bolezni čebel, med njimi tudi noseme cerane, povzročiteljice ene najbolj pogostih bolezni čebel? Smo pripravljeni na prihod malega panjskega hrošča? Zakaj čebele naselit v rastlinjake in na kakšen način? O vsem tem bo govora na že tretjem Pislakovem dnevu, letnem srečanju Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Vsebino in sodelujoče na tretjem Pislakovem dnevu so medijem predstavili, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin, prodekanja za izobraževanje na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn in Lucija Žvokelj, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta.
Srečanje strokovnjakov in čebelarjev bo 8. februarja na Veterinarski fakulteti v Ljubljani
Tretji Pislakov dan bo potekal v soboto, 8. februarja, od 10. do 15. ure v predavalnici ljubljanske Veterinarske fakultete, Cesta v Mestni log 47.Svoje znanje in izkušnje bodo z zbranimi delili predavatelji iz Slovenije in tujine: dr. Janez Prešeren s Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Aranzazu Meana z Evropske akademije za veterinarsko parazitologijo (Španija), Giovanni Formato iz Inštituta IZSLT (Italija), ki bo spregovoril o problematiki malega panjskega hrošča, Lucija Žvokelj, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Mario Coremans, čebelar, Imkerij Coremans (Nizozemska).
Paradoks: Več čebel, manj medu
Podnebne spremembe in človekov vpliv na naravo zahteva aktivno delovanje pri zaščiti kranjske sivke, naše avtohtone in precej ogrožene čebele. Slovenija ima nekaj več kot 10.000 čebelarjev, število pa se še narašča.
S tem se povečuje število panjev in čebel, donos medu pa v zadnjih letih strmo upada, pravi Boris Seražin in dodaja: »Pojavlja se vse več bolezni, med drugim tudi zaradi slabe usposobljenosti številnih čebelarjev. Na primer, lani smo imeli veliko trdega medu v satovju in so bili nasveti, ki sem jih bral po forumih popolnoma napačni. V želji po čim boljši usposobljenosti čebelarjev, se povezujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije. Na našo pobudo se pripravlja nov projekt Dobre čebelarske prakse, v katerem bomo navedli kaj je dobro za čebelarje in čebele, da se bo bolje čebelarilo. Pomembno pa je pridobiti znanje in prisluhniti izkušnjam čebelarjev in s čebelami povezanih strokovnjakov tudi iz tujine. Letos bodo z nami predavatelji iz Španije, Italije in Nizozemske.«
Prireditev gostuje na Veterinarski fakulteti, ki s čebelarji dobro sodeluje. »Na Pislakovem dnevu s predavanji tradicionalno sodelujejo naši strokovnjaki za zdravstveno varstvo čebel. Delujejo tudi na zelo različnih področjih za zagotavljanje boljšega zdravja in s tem preživetja čebel, saj se zavedamo, kako pomembne so za človeka in za ekosistem,« je dejala Breda Jakovac Strajn.
V Sloveniji je velika gostota čebelnjakov, kar povečuje tveganje za izbruh in tudi hitro širjenje bolezni. O tem bo na srečanju govorila Lucija Žvokelj, ki je poudarila: »Predvsem v luči podnebnih sprememb in vseh bolezni, ki so dobesedno že pred vrati, je nujno, da potekajo tudi taka mednarodna izobraževanja s tujimi strokovnjaki, da naši čebelarji slišijo njihovo prakso, ki je seveda lahko tudi dobra ideja za naš slovenski prostor. Pomembno pa je tudi, da se strokovnjaki povezujemo med seboj.«
Čebelar Janko Pislak zapustil bogato zapuščino
Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev združuje večje čebelarje v Sloveniji, ki se s čebelarjenjem poklicno ukvarjajo in imajo tudi svoje zaposlene. Ustanovljeno je bilo pred tremi leti z namenom povezovanja, širjenja znanja in izboljšanja pogojev za vse čebelarje. Njihovi člani čebelarijo z več kot 10 odstotki čebeljih družin v Sloveniji.
Sam dogodek je poimenovan po Janku Pislaku, čebelarju iz Apač v Občini Kidričevo, ki je bil vzornik marsikateremu čebelarju pri razvoju te panoge, saj je oral je ledino slovenskega profesionalnega čebelarjenja že pred petimi desetletji. Njegov aktivni doprinos slovenskemu čebelarstvu se kaže tudi skozi številne izume in izboljšave na področju tehnologije čebelarjenja. Danes velja za največjega slovenskega čebelarja, inovatorja in predavatelja tistega časa. Zaradi Pislakove bogate zapuščine in da se poklonijo velikemu vzorniku, so konferenco imenovali po njem.
Foto: Žiga Sagadin, arhiv združenja
