“Olimpijske igre naj bi predstavljale vrhunec športnih dosežkov, združevanja narodov, in slavljenje vrednot poštenega tekmovanja,” piše dr. Milan Zver, evropski poslanec.
“Vendar pa letošnje igre v Parizu prikazujejo skrb vzbujajoč premik od teh tradicionalnih vrednot k podpori t.i. woke ideologije, ki škodi pravičnosti in integriteti športa.”
Nevaren eksperiment na OI: primer boksarskega dvoboja
Morda najpomembnejši dogodek, ki je dvignil največ prahu, je boksarski dvoboj med Angelo Carini in Imanelom Khelifom. Angela Carini, priznana boksarka iz Italije, je svoj dvoboj končala v samo 46 sekundah, ko jo je nasprotnik udaril “tako močno, kot še nihče,” kot je sama povedala. Njena izjava odraža globok problem: ni se borila z žensko, ampak s transspolno osebo, ki je bila rojena kot moški.
Imanel Khelif, ki je na OI tekmoval kot ženska, je s svojo fizično premočjo jasno pokazal, kako problematična je politika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki dovoljuje tekmovanje transspolnih oseb v ženskih kategorijah. Fotografije, ki prikazujejo Khelifa z nasmejanim francoskim predsednikom Macronom, še poudarjajo kontroverznost situacije. Ni pomembno, ali je Khelif osebno všeč Macronu ali komu drugemu; pomembno je, da gre za nevarnost za športnice, ki se morajo boriti proti tekmecem z drugačnimi fiziološkimi prednostmi.
Razkroj tradicionalnih načel olimpizma
Uvodna ceremonija letošnjih Olimpijskih iger je pri mnogih vzbudila nelagodje. Mnogi so se spraševali, ali gre za dokončno zmago multikulturne ideologije nad tradicionalno kulturo zahodnega racionalizma. Dvoboj Carini-Khelif je prinesel revolucijo v olimpizmu, ki jo je podprl MOK. Predsednik Thomas Bach je pred igrami ponosno izjavil, da bodo te igre prve, kjer bo zagotovljena “popolna enakopravnost spolov”. Karkoli že to pomeni, je rezultat jasen: šport, ki bi moral temeljiti na poštenem tekmovanju, je postal žrtev političnih interesov.
Moja osebna izkušnja in skrb za prihodnost športa
Kot nekdo, ki je že dolga leta vpleten v mednarodne športne strukture, sem bil priča različnim spremembam. Leta 2008 sem kot predsednik Sveta EU za izobraževanje, kulturo in šport podprl olimpijske igre v Pekingu kljub kršitvam človekovih pravic na Kitajskem, saj sem verjel, da lahko šport deluje kot most med kulturami. To stališče je podprl tudi Dalajlama, kar je kazalo, da šport lahko resnično služi kot sredstvo miru in dialoga.
Vendar pa to, kar doživljamo v Parizu, presega meje razumnega. Šport in kultura se uporabljata kot sredstvi za propagando woke ideologije, ki škodi integriteti športa.
Problem vključevanja transspolnih oseb v šport
Že lani sem na pobudo belgijske državljanke na Evropsko komisijo poslal vprašanje v zvezi s spornim vključevanjem transspolnih oseb v šport. Mednarodno športno razsodišče je jasno poudarilo, da morajo športnice tekmovati ločeno od športnikov, kar priznava fiziološke razlike med spoloma. Te razlike dajejo moškim konkurenčno prednost in predstavljajo večje tveganje za poškodbe športnic.
Odgovor Evropske komisije na moje vprašanje je bil šokanten. Namesto jasnega odgovora so se zatekli k načelom enakosti in vključenosti, brez konkretnega odgovora na vprašanje o zaščiti žensk v športu. Komisija je poudarila, da podpira vključevanje transspolnih oseb in da se zavzema za kulturo vključujočega športa, kar kaže na njeno nezmožnost zaščite ženskih pravic v športu.
Zavajajoči cilji Mednarodnega olimpijskega komiteja
MOK in evropske institucije so združili moči v promoviranju agende, ki uničuje osnovna načela športa. MOK s Thomasom Bachom na čelu, je pozabil na vrednote, ki so bile temelj olimpizma: pravičnost, integriteto in pošteno tekmovanje. Potrebujemo spremembe na vrhu, da se šport vrne k svojim koreninam in vrednotam.
Poziv k odstopu Thomasa Bacha
Šport ne potrebuje Thomasa Bacha in vseh, ki so pokopali olimpijsko idejo! Čas je, da odstopite in omogočite Olimpijskim igram ponovno legitimnost in spoštovanje. Vrnitev k temeljnim vrednotam olimpizma je edina pot, da ponovno pridobimo zaupanje športnikov in gledalcev po vsem svetu.
Dr. Milan Zver
