Načrt za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: NOO) predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj države po zastoju, ki ga je povzročila pandemija COVID-19. Slovenija se je že pred tem soočala z določenimi razvojnimi tveganji, saj so na nekaterih področjih gibanja odstopala od usmeritev Strategije razvoja Slovenije 2030 (v nadaljevanju: SRS 2030), ki je krovni razvojni načrt države. Med temi zlasti izstopa počasno odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe.

Pandemija COVID-19 je še bolj razgalila slabosti in ranljivost zdravstvenega sistema. Ta je dodatno obremenjen tudi zaradi staranja prebivalstva. Sistem se sooča tudi s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, poleg tega pa še nismo uspeli v celoti izkoristiti potenciala, ki ga tudi na tem področju prinaša digitalizacija. Projekcije kažejo, da bo do leta 2050 Slovenija med demografsko najstarejšimi državami. Poleg ukrepov na področju zdravstva je ključni izziv za ohranjanje kakovostnega življenja v starosti tudi vzpostavitev enovitega sistema dolgotrajne oskrbe. Tu potrebe naraščajo še hitreje kot v zdravstvu, so pa zaradi neustrezno urejenega sistema že zdaj v znatni meri nezadovoljene. Za premik pri ureditvi tega področja je nujno čim prej doreči vprašanje glede virov financiranja novega sistema.

V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Na podlagi tega je bil narejen slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, pri čemer je Evropska komisija 1. 7. 2021 sprejela pozitivno oceno zanj. Ta pozitivna ocena je osnova za izplačilo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, ki jih bo EU nakazala Sloveniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility – RRF). S temi sredstvi se bo podprlo izvajanje ključnih naložbenih in reformnih ukrepov iz načrta Slovenije za okrevanje in odpornost. In ta težko izpogajana finančna sredstva v času vlade Janeza Janše bodo v primeru uveljavitve Golobovega škodljivega zakona ogrožena.

V okviru NOO se je Slovenija zavezala k sprejemu in uveljavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi in k pristopu h konkretnim izvedbenim projektom. Koalicija Roberta Goloba pa s tem, ko zamika izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ogroža pridobitev evropskih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost in izvedbo vseh aktivnosti, ki so v načrtu za okrevanje in odpornost Slovenije predvideni za področje dolgotrajne oskrbe.

Kako in kje lahko oddam podpis podpore referendumu proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe?

Podpis lahko oddamo na več načinov. Lahko osebno na UE in Krajevnih uradih in overjen podpis oddamo na eni izmed stojnic, kjer zbirajo ovejene podpise (pred stavbo UE ali Krajevnih uradov) ali pa jih pošljete na naslov:

Slovenska demokratska stranka

Trstenjakova 8

1000 Ljubljana

Če imate pa digitalni podpis pa lahko to storite iz svojega naslonjača. Za podpis podpore preko e-Uprave kliknite le na spodnje povezave, ki vas bodo pripeljale neposredno na stran za podpis referendumske pobude. Pogoj za podpis preko e-Uprave je digitalno potrdilo (SIGEN-CA, POŠTA CA, AC NLB in Halcom CA).

PROTI BOHOTENJU BIROKRACIJE – za referendum o zakonu, ki nepremišljeno povečuje število ministrstev iz 17 na 20n zagotavlja neizvoljenim politikom funkcije. Več o Zakonu o Vladi Republike Slovenije

PROTI POLITIZACIJI RTV – za referendum o zakonu, ki RTV podreja vladajoči politiki. Več o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija

PROTI UKINITVI DOLGOTRAJNE OSKRBE – za referendum o zakonu, ki ukinja izvajanje dolgotrajne oskrbe. Več o Zakonu o dolgotrajni oskrbi

Preberite še:

MR