V SDS opozarjajo, da je oglasno sporočilo, ki se hvali z “dvigom povprečne bruto plače” in izpostavlja primerjavo 1.989 € (maj 2022) proti 2.506 € (september 2025), klasičen primer političnega zavajanja. Ne zato, ker bi bila številka napačna, ampak zato, ker je namenoma izbrana napačna perspektiva: propaganda meri “uspeh” v bruto zneskih, medtem ko ljudje položnice, hrano in kredite plačujejo iz neto plače – in predvsem iz tega, koliko si z njo dejansko lahko kupijo.
Bruto ni isto kot neto – razlika ni malenkost
Po uradnih podatkih SURS je bila povprečna bruto plača:
-
maj 2022: 1.989,53 € bruto in 1.297,39 € neto
-
september 2025: 2.506,67 € bruto in 1.573,05 € neto
To pomeni:
-
bruto je višji za približno +517 € (okoli +26 %),
-
neto pa za približno +276 € (okoli +21 %).
V SDS poudarjajo, da že ta razkorak pokaže bistvo: bruto raste hitreje kot to, kar ljudem ostane v denarnici. In prav zato vlada v oglasu “pozabi” povedati, koliko je neto – ker bi PR zgodba takoj izgubila bleščavo.
Kupna moč je bila udarjena: inflacija je pobrala del “dvigov”
Še večja težava oglaševanja “zgodovinske rasti” je, da je bila Slovenija v zadnjih letih pod udarom visoke inflacije. SURS je leto 2022 zaključil z 10,3 % letno inflacijo in 8,8 % povprečno letno inflacijo. Leto 2023 je prineslo 7,4 % povprečno letno inflacijo.
Ko cene v takšnem tempu rastejo, se “rekordi” na plačilnih listah hitro spremenijo v realnost na blagajni: ljudje ne čutijo izboljšanja, ker so se jim vmes podražili energenti, hrana, storitve, najemnine in praktično vse, kar sestavlja vsakdanje življenje.
Vlada se hvali z bruto, hkrati pa je uvedla nove obvezne prispevke
V SDS posebej opozarjajo na še eno namerno zamolčano dejstvo: od 1. julija 2025 velja nov prispevek za dolgotrajno oskrbo:
-
delavec: 1 % od bruto plače,
-
delodajalec: 1 % od bruto plače (skupaj torej dodatna 2 % obremenitev plač),
-
upokojenci: 1 % od neto pokojnine,
-
samozaposleni/kmetje: 2 %.
To pomeni preprosto resnico: vlada lahko v oglasu maha z bruto številko, medtem ko ljudem neto realno zmanjšujejo novi prispevki, gospodarstvu pa dražijo strošek dela. In potem imajo obraz trditi, da “država deluje v korist ljudi”.
Povprečje prikrije resnico: javni sektor višje, zasebni nosi breme
SURS podatki za september 2025 kažejo tudi izrazito razliko med sektorji:
-
javni sektor: 2.843,23 € bruto,
-
zasebni sektor: 2.349,63 € bruto.
V SDS opozarjajo, da takšna struktura “povprečja” omogoča politično manipulacijo: dvigi v javnem sektorju lahko hitro dvigujejo statistično povprečje, medtem ko se velik del ljudi v zasebnem sektorju sooča z realnimi pritiski – višjimi stroški, višjimi dajatvami, negotovostjo in ohlajanjem gospodarske dinamike.
Zaključek: PR o “rekordih” ne plača položnic
SDS ocenjuje, da gre pri oglasu o “dvigu povprečne bruto plače” za cinično zamenjavo teze. Ljudje ne živijo od bruto zneska, ampak od neto in od tega, ali jim plača omogoča normalno življenje. Če se vmes zvišajo dajatve in prispevki, če inflacija pobere del zaslužka in če se stroški življenja še naprej povečujejo, potem “rekordna bruto plača” ni uspeh – ampak marketinška fasada.
MR
