Oglas o “nižjih položnicah” zavaja: najprej so uvedli nov prispevek, potem pa prodajajo “prihranke”

Vladno oglasno sporočilo, ki se hvali z domnevno “nižjimi položnicami” v domovih za starejše (npr. prikaz prej 1.323 € – zdaj 861 €), je zavajajoče, ker zamolči ključno dejstvo: znižanje, ki ga oglas predstavlja kot uspeh vlade, je financirano z novim obveznim prispevkom, ki ga ljudje in gospodarstvo plačujejo že od poletja 2025.

“Nižje položnice” niso darilo vlade – plačujejo jih zaposleni, delodajalci in upokojenci

Od 1. julija 2025 se v Sloveniji pobira prispevek za dolgotrajno oskrbo:

  • delavec: 1 % od bruto plače,

  • delodajalec: 1 % od bruto plače,

  • upokojenec: 1 % od neto pokojnine,

  • samozaposleni in kmetje: 2 % od osnove.

To pomeni, da oglas, ki govori o “zmanjšanju bremena”, v resnici preusmerja breme: del stroškov se ne izgubi, ampak se razporedi na vse plačnike prispevka – tudi na upokojence, ki jih oglas domnevno ščiti.

Denar so začeli pobirati prej, kot so ljudje sploh dobili “učinek” na položnicah

Ključna težava ni samo v tem, da se oglašuje “prihranke”, ki jih plačujejo državljani sami, temveč tudi v tem, da je vlada prispevek začela pobirati takoj, medtem ko se pomemben del pravic uvaja z zamikom.

Po uradnih podatkih se je prispevek pričel pobirati s 1. julijem 2025, na posebnem računu pa se je denar hitro nabiral: do 31. 8. 2025 že 55,2 milijona €, do 31. 10. 2025 160,96 milijona €, do 30. 11. 2025 pa 213,67 milijona €.

Ob tem pa država sama navaja, da se dolgotrajna oskrba v instituciji začne izvajati šele 1. decembra 2025 (takrat naj bi se stanovalcem domov na položnici ločili stroški oskrbe od nastanitve).

Z drugimi besedami: meseci pobiranja prispevka so tekli, “nižja položnica” pa se je oglaševala kot politična zasluga – namesto kot posledica nove obvezne dajatve in časovnice, ki jo je določila ista vlada.

Največja zamolčana resnica: starejši bi prihranili že leta – če vlada sistema ne bi zamaknila

Še bolj problematično je, da bi se takšen sistem lahko izvajal bistveno prej. Zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2021 (ZDOsk) je bil določen v uporabi od 1. januarja 2023.

Tudi gradiva ZZZS so že leta 2022 navajala, da naj bi se:

  • dolgotrajna oskrba v instituciji začela uporabljati 1. januarja 2023,

  • pravica do oskrbovalca družinskega člana prav tako 1. januarja 2023.

Danes pa država hkrati priznava, da bo sistem dolgotrajne oskrbe “v celoti” vzpostavljen z letom 2026.

To pomeni, da je bil začetek za mnoge uporabnike odrinjen za približno tri leta. V praksi to niso “tehnični popravki”, ampak konkretni, merljivi stroški za ljudi.

Če oglas prikazuje primer razlike 1.323 € – 861 €, je to 462 € mesečno.
Če bi takšna razlika veljala že od začetka leta 2023, bi bilo to v treh letih približno:
462 € × 36 mesecev = 16.632 € (v prikazanem primeru).
To je denar, ki bi lahko ostal družinam in stanovalcem – a ni. (Gre za ilustracijo na podlagi primera iz oglasa.)

Vlada je ljudem vzela – in to predstavlja kot “dosežek”

Resnica je preprosta: vlada se hvali z znižanjem položnic, ki ga financira z novim obveznim prispevkom, pobranim od zaposlenih, delodajalcev in upokojencev. Hkrati pa je uvedbo ključnih učinkov za institucionalno oskrbo potisnila v konec leta 2025, polno vzpostavitev pa v 2026 – in s tem ljudem vzela leta potencialnih prihrankov.

MR