Obeležje v spomin na žrtve mučilnega taborišča Strnišče pri Ptuju

V Strnišču pri Ptuju, kjer je v času druge svetovne vojne delovalo nacistično koncentracijsko taborišče, ki so ga po vojni prevzeli slovenski komunisti, so 24. avgusta 2024 slovesno postavili spominsko ploščo v spomin na vse žrtve medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja. Ob odkritju spominske plošče je vodja Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in obsodil pomanjkanje odgovornosti za storjene zločine.

 

Janez Janša je v svojem govoru izpostavil, da gre za največje komunistično taborišče na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni, kjer so bila storjena neizbrisljiva zla dejanja. V taborišču Strnišče, ki je med leti 1943 in 1945 delovalo kot nemško koncentracijsko taborišče za odrasle, je bilo po vojni pod vodstvom Mitje Ribičiča interniranih več tisoč ljudi, med njimi predvsem ženske in otroci. Janša je opozoril, da so otroci, mlajši od treh let, zaradi lakote in bolezni v taborišču umirali, kar priča o brutalnosti takratnega režima.

Po navedbah zgodovinarja Janeza Janžekoviča je bilo v taborišču med majem in septembrom 1945 zaprtih približno 13 tisoč internirancev, ki so bili pogosto prisiljeni živeti v nečloveških razmerah, brez zadostne hrane in zdravstvene oskrbe. Okoli 800 internirancev je v tem času izgubilo življenje. Ti zgodovinski dogodki še vedno odmevajo v slovenski družbi in razkrivajo temno stran povojne zgodovine.

Janša je ob tej priložnosti poudaril, da je moralna obsodba tovrstnih zločinov nujna za spravo in gradnjo zdrave družbe. “Dokler v neki družbi ni sposobnosti, da se takšno zlo moralno obsodi, potem ni temeljnih pogojev za spravo,” je dejal Janša in dodal, da mora zgodovinski spomin živeti naprej, da se zagotovi, da takšna krutost ne bo nikoli več ponovila.

Slovesnost ob odkritju spominske plošče v Strnišču pri Ptuju je bila tako priložnost za opomin na težke čase v slovenski zgodovini in na potrebo po ohranjanju resnice o preteklosti.

MR