Novomašnik Primož Lorbek v domači završki župniji pel novo mašo

V Zavrču so po dolgih 50 letih ponovno dočakali novo mašo. Pred petimi desetletji je novo mašo daroval Jožef Škrinjar, v nedeljo, 30. junija, pa novomašnik Primož Lorbek in slavje ob posvetitvi je trajalo kar tri dni.

Novomašnikov v Sloveniji je letos šest: Gregor Bregar, Tadej Ložar, Rok Pogačnik, Sebastijan Tišler in Vito Urbanija in med njimi tudi Primož Lorbek, ki si je za svoje novomašno geslo izbral besede: »Vate zaupam, Gospod.«

V soboto posvečenje, v nedeljo pa ganljivo slovo doma in domačih

Novomašnik Primož Lorbek je bil posvečen v soboto, 29. junija, v mariborski stolnici in še isti dan so ga nadvse slovesno sprejeli v domači završki župniji in farni cerkvi. Tam sta ga ob številnih vernikih pričakala tudi završki župnik Jože Pasičnjek in župan občine Zavrč Slavko Pravdič. Zadnja junijska nedelja pa je bila odeta v slavnostne barve in v Zavrču je bilo za praznovanje vse nared že zgodaj zjutraj. V lepem sončnem nedeljskem jutru so se na domačiji novomašnika zbrali številni povabljeni na novo mašo in »premicijo«, kjer je potekalo slovo novomašnika od rodne domačije, staršev.

Ob pozdravnem nagovoru župnika Jožeta Pasičnjeka je bilo ganljivo slovo in tekle so solze sreče in veselja, tudi ob pesmi pevcev Trta, završkih ljudskih pevk in ljudskih pevk iz Skorbe ter ob igranju godbe na pihala občine Markovci.

Na slovesu od doma je novomašniku Primožu mama Frančiška podelila križ, ki ga bo odslej spremljal celo življenje na njegovi duhovniški poti, mama in oče Janko pa sta mu podelila še blagoslov. Nato pa so se vsi skupaj v procesiji, v spremstvu konjenikov in kočije Konjeniškega kluba Borl – z njo so peljali novomašnika – iz Turškega Vrha odpravili proti Zavrču, do završke cerkve in šole, kjer je bila na prostem slovesnost nove maše.

»Dober duhovnik mora biti najprej dober človek …«

Do glavnega oltarja je novomašnika Primoža v procesiji spremljalo več duhovnikov in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Župan Slavko Pravdič je novomašniku izrekel dobrodošlico in namenil veliko dobrih želja na njegovi novi poti službovanja.

Završki župnik Jože Pasičnjek pa je v uvodnem nagovoru med drugim povedal: »Dragi novomašnik Primož. 50 let je minilo od zadnje nove maše v naši župniji. To leto je leto pričakovanja, leto molitve. Zadnja leta, ko si se odločil za duhovništvo, so bila naša leta polna upanja in vere. Ta nedelja je potrditev naših molitev in vere.”

“Želim ti dovolj in veliko poguma. Življenjske modrosti, da bi vse svoje odločitve in delo potekalo v skladu z božjo voljo. Želim ti osebne svetosti, saj je sveti duhovnik kot svetilnik, ki sveti vsem. Želim ti preprostosti in ponižnosti, to odpira pota do ljudi in njihovih src. Želim ti potrpežljivosti, osebne srčne dobrote in čuta za sočloveka. Bodi dober, saj dober duhovnik mora biti najprej dober človek. Vsi se veselimo s teboj. Zavedamo se, da s tvojim posvečenjem naš cilj še ni dosežen in da odslej moramo moliti za tvojo svetost in vztrajnost. Na novem začetku končuješ eno obdobje in začenjaš novega. Naj te blagoslavlja in vodi ta, ki te je poklical, naj te spremlja mogočna beseda naše nebeške matere Marije in naj te spremlja naš blaženi škof Slomšek,« je še dejal župnik Pasičnjek.

Želel postati graditelj mostov, viaduktov, predorov, a poklical ga je božji glas

Zavrčan Primož Lorbek je zadnja tri leta diakonsko službo opravljal v župniji Hajdina. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je študiral do tretjega letnika, nato pa v sklopu programa Erasmus+ nadaljeval triletni študij teologije v Zagrebu. V domači završki župniji je bil v otroških letih precej aktiven, najprej kot ministrant, nato kot bralec, po birmi je sledil kratek premor, dokler ni postal organist v domači župniji in to službo je opravljal vse do vstopa v bogoslovje.

O sebi pove, da je edinec, tudi zato malo razvajen. Osnovno šolo je obiskoval v Zavrču, po osnovni šoli ga je pot odnesla na Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor. Nato se je vpisal na študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru.

»Želel sem postati graditelj mostov, viaduktov, predorov, a Gospod je hotel drugače,« je dejal Primož. »Ves ta čas je v meni počasi in tiho »poganjal« in se krepil Gospodov klic: »Hodi za menoj.« Načrti mladega človeka, študenta gradbeništva so bili povsem drugačni, a Gospod je imel z menoj svoj načrt. Vabil me je, da bi gradil mostove, mostove med Njim in ljudmi. Po enem letu študija sem odgovoril na Gospodov klic in vstopil v bogoslovje v Ljubljani.«

»Vate zaupam, Gospod.«

Za novomašno geslo je izbral vrstico iz 31. psalma: »Vate zaupam, Gospod.« Zakaj ravno to geslo? »Po naravi sem tak, da se vsakega dela lotim z zaupanjem v Gospoda. Na pot duhovništva odhajam z resničnim zaupanjem Vanj in z željo, da bi zmogel biti dober pastir, dober duhovnik, dober graditelj mostov med Njim in ljudmi. Želim si, da na poti duhovništva ne bi nikoli zapravil Njegovega zaupanja,« je še dodal vedno nasmejani Primož Lorbek.

Ostaja v župniji Hajdina, kjer je imel ponovitev nove maše

Današnja nedelja je bila za novomašnika Primoža Lorbka še ena od letošnjih slavnostno obarvanih. V župniji Hajdina, kjer je od danes tudi uradno nastopil službo kaplana, za kar mu je posebej čestital župnik in naddekan Marijan Fesel, ki je z veseljem objavil to novico, pa so novomašnika pričakali številni verniki iz hajdinske župnije, njegovi sorodniki in prijatelji.

Da so veseli in ponosni, da ostaja na Hajdini, pa je v svojem nagovoru poudaril hajdinski župan mag. Stanislav Glažar in dodal: »V teh časih, ko primanjkuje duhovnikov, je toliko bolj pomembna Primoževa odločitev, da stopa po tej novi poti. Že v času njegov ega diakonskega delovanja v naši župniji se je izkazal s svojo marljivostjo, sposobnostjo in dobrimi deli, kar je odlična popotnica za njegovo poslanstvo. S svojimi dosedanjimi dejanji v cerkveni in civilni sferi je dokazal, da je pravi človek za to pot, ki si jo je izbral. K temu je vsekakor pripomoglo tudi mentorstvo župnika Marijana Fesla. Veseli in ponosni smo, da Primož ostaja pri nas.«

Novomašniku pomagalo veliko pridnih rok od Zavrča do Hajdine in še dlje

Po končani sveti maši na Hajdini, je pred cerkvijo sledila pogostitev z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile pridne gospodinje in gospodarji, podobno kot na dan nove maše v završki župniji, kjer je pri organizaciji tako velikega in zahtevnega dogodka, poleg občine Zavrč in vseh društev iz občine Zavrč, gasilcev PGD Slovenja vas in Konjeniškega kluba Borl, pomagalo veliko pridnih rok.

Slovesnost ob novomašniškem posvečenju je bila nedvomno velik organizacijski zalogaj. Za liturgični ceremonial je poskrbel bogoslovec Simon Lampreht, za ostali ceremonial pa bogoslovec Florjan Ungar. Slovesno bogoslužje so v Zavrču s petjem spremljali pevci župnij Sv. Marko niže Ptuja in Zavrč pod vodstvom zborovodkinje Alenke Domanjko Rožanc, danes pa je na Hajdini prepeval cerkveni pevski zbor župnije sv. Martina, zaigrali pa so tudi Štajerski frajtonarji.

Foto: Črtica in druge zgodbe, TM