Cilj koncepta krožnega gospodarstva pa ni samo prilagajanje ekonomskega modela, ampak tudi uveljavljanje novega trenda med kupci. Kupci začenjajo prilagajati svoje nakupne navade s povečanjem pripravljenosti (več) denarja porabiti za okolju prijazne izdelke; zato je pritisk kupcev naredil zeleno trženje eno najpomembnejših meril odločanja podjetij,. Na primer, prodaja skodelic za kavo za večkratno uporabo in steklenic vode se je v zadnjih letih razmahnila, plastične slamice so bile prepovedane v številnih barih in restavracijah, blagovne znamke, kot sta Evian in Coca -Cola, pa so obljubljale embalažo iz recikliranih materialov.
Novi finančni načrt EU predvideva velike vložke in veliko finančne podpore za zeleni prehod industrijskih proizvodnih procesov. Vendar to ne bo veliko pomenilo, če ne bomo spreminjali potrošniškega trenda prebivalcev.
Res je, da z višanjem standarda in kupne moči posegamo po boljših izdelkih, vendar pa še je vseeno glavno merilo izbira dobrin ravno cena. Trajnostno naravnani proizvodni procesi so dražji, zato moramo ustvariti politike, ki bodo vlagali v inovacije in razvoj proizvodnih procesov, ki končnih produktov ne bodo podražili in bodo lahko konkurenčni raznim “kitajskim” produktom, katerih proizvodni procesi so zelo netrajnostni in družbeno neodgovorni. Vmes pa moramo z ozaveščanjem spreminjat potrošniški trend, da bomo raje posegali po dobrinah, ki so produkt trajnostnih-krožnih ekonomskih procesov.
