Zaradi neugodnih vremenskih razmer in širjenja zlate trsne rumenice bo letošnji pridelek grozdja v Sloveniji upadel za 30 do 60 odstotkov, odvisno od posameznih vinorodnih območij. Združenje slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je opozorilo, da bo to pomenilo v povprečju tretjino manj pridelka v primerjavi s petletnim povprečjem, kar je resna grožnja za slovensko vinogradništvo.
Kot poročajo, so razmere na posameznih območjih zelo različne. V Posavju se je pridelek zmanjšal za 25 do 35 odstotkov, medtem ko je na Bizeljskem beležen upad pridelka celo do 70 odstotkov. V Primorski je pričakovana izguba pridelka tretjina, v Vipavski dolini do 50 odstotkov, na Krasu do 60 odstotkov, v Podravju pa približno 30-odstotni izpad. Ti podatki nakazujejo izjemno težko leto za vinogradnike po vsej državi.
Po besedah Andreja Reberniška, direktorja zavoda za kmetijstvo in gozdarstvo na Ptuju, je pridelek že zgodaj prizadela pozeba v ključni fazi rasti grozdja, kar je bistveno zmanjšalo letino. Poleg tega je avgustovska vročina znižala količino soka v grozdju, kar bo verjetno povzročilo eno najslabših letin v zadnjih treh desetletjih. Na območju Ptuja je škoda ocenjena med 30 in 40 odstotki, nekatera vinogradniška območja pa je dodatno prizadelo še neurje.
Posledice manjšega pridelka bodo občutne tudi pri količini vina. Ptujska vinska klet je letos odkupila 35 odstotkov manj grozdja kot lani, kar je kar 50 odstotkov manj v primerjavi s petletnim povprečjem. Glavni enolog Ptujske kleti, Maks Kadivec, je poudaril, da prodaja vina iz prejšnje letine trenutno še zadostuje, vendar pričakuje, da bodo zaradi zmanjšanega pridelka prihodnje leto primorani prilagoditi cene.
Težko leto za slovenske vinogradnike se bo tako verjetno odrazilo tudi v višjih cenah vina in manjši ponudbi na trgu, kar bo dodatno obremenilo sektor, ki že vrsto let beleži posledice neugodnih vremenskih razmer.
MR
