V luči aktualnih razprav o prihodnosti slovenskega kmetijstva smo se pogovarjali z Matejem Šmigocem, kandidatom za Svet Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) na listi Društva Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. G. Šmigoc, ki sodi med mlajše slovenske kmetovalce, nas je skozi intervju popeljal skozi ključne izzive in rešitve, s katerimi se soočajo kmetje danes, ter predstavil svojo vizijo za prihodnost slovenskega kmetijstva.
Odločitev za kmetijstvo: Družinska tradicija in ljubezen do narave
Matej Šmigoc je že četrta generacija na svoji kmetiji in kot pravi, je bila odločitev za kmetijstvo naravna, saj je že od malih nog vpet v delo na kmetiji. »Kmetovanje ti zleze pod kožo,« pove in poudari, da ga je predvsem delo z živalmi in kmetijskimi stroji pritegnilo, da je nadaljeval družinsko tradicijo. Ob tem doda, da ima izobrazbo s področja kmetijstva, kar mu omogoča, da svoje delo opravlja še bolj učinkovito.
Položaj poljedelstva in prašičereje: Zmanjšanje dobičkov in propadanje kmetij
G. Šmigoc se ukvarja s poljedelstvom in prašičerejo, a, kot poudarja, sta obe panogi v težkem položaju. »Dragi repromaterial in slabe cene pridelkov zmanjšujejo dobiček kmetu,« pojasnjuje in dodaja, da je koruza za zrnje letos prinesla izgubo, kar je dolgoročno nevzdržno. »V zadnjih desetih letih se stanje samo poslabšuje. Vsi režejo kolač na račun kmeta, čeprav brez kmetijstva ne bi bilo niti predelovalne industrije,« opozarja.
Reševanje težav: Sledljivost in podpora domači pridelavi
Kmetje se soočajo z velikimi težavami pri odkupnih cenah, birokraciji in omejevanju možnosti kmetovanja. Po mnenju Šmigoca je rešitev precej preprosta. »Treba je vzpostaviti sledljivost od njive do vilic in uvesti masne bilance,« pravi ter doda, da moramo kot družba bolj ceniti kakovost slovenske hrane. »Slovenska hrana je bistveno kakovostnejša zaradi stroge zakonodaje in krajših poti od njive do mize,« poudarja.
Samooskrba: Prazne besede brez konkretnih ukrepov
Čeprav je samooskrba pogosto tema pogovorov v politiki, Matej Šmigoc ocenjuje, da se na tem področju ni naredilo dovolj. »Samooskrba v Spodnjem Podravju je dobra, a velik del te ne pride na trg, ker ni odkupa,« pojasnjuje. Kot rešitev predlaga večji poudarek na odkupu slovenske hrane, saj trenutno cenejša tuja roba pogosto izrine domačo.
Kmetijska politika: Manj birokracije in več konkretne pomoči kmetom
Kmetijsko politiko ocenjuje kot razmeroma dobro zastavljeno, a bi bilo potrebnih nekaj korekcij. »Potrebno bi bilo večji del pomoči vezati na proizvodnjo ter povečati plačila OMD na območju Haloz,« predlaga. Prav tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno zmanjšati birokratske ovire, ki kmete obremenjujejo pri pridobivanju subvencij.
Prioritete v Svetu KGZS: Enakopravnost in upravljanje z naravnimi viri
Če bo izvoljen, se bo Matej Šmigoc zavzemal za to, da se poklic kmeta postavi ob bok ostalim poklicem. Med njegovimi prioritetami so sodelovanje pri sestavi kmetijske politike, upravljanje z divjimi zvermi in čiščenje strug reke Drave. »Kmet mora postati enakovreden poklic,« poudarja in dodaja, da bodo njegove odločitve vedno v korist kmetov.
Delovanje KGZS: Potrebna večja slišnost s strani vlade
Na vprašanje, ali ima občutek, da trenutna sestava vodstva KGZS uspešno zastopa interese kmetov, odgovarja, da vodstvo sicer dobro opravlja svoje delo, a je premalo slišano s strani vlade. Opozoril je na nujnost, da vlada bolj aktivno prisluhne kmetom, saj so prav oni temelj slovenske samooskrbe in kmetijske politike.
| Intervju z Matejem Šmigocem je pokazal, da so mladi slovenski kmetje ne le globoko vpeti v svoje delo, temveč tudi pripravljeni spreminjati kmetijsko politiko na bolje. Njegova kandidaturna na listi Društva Forum za kmetijstvo in podeželje SDS predstavlja pomemben korak v smeri boljše prihodnosti za slovensko kmetijstvo. |
MR
