Ptuj je bila ena pionirk v uvajanju participativnega proračuna v Sloveniji, vendar je občinsko vodstvo presodilo, da se bo z lanskim letom tega modela odpovedalo. Kot izpostavljajo, sredstva, namenjena participativnemu proračunu, niso bila zadostna za izvedbo vseh izbranih projektov, zato bi bile brez dodatnih finančnih virov intervencije občutno manjše. Na primer, projekta ureditve skate parka in obnove košarkarskega igrišča pri kampusu sta bila sicer potrjena, vendar ne bi mogla biti izvedena v polnem obsegu, če bi bile na voljo le iz participativnega proračuna.
Občina poudarja, da participativni proračun predstavlja le eno izmed poti vključevanja prebivalcev v odločitve lokalne skupnosti. Dejstvo, da ta postopek v lani ni potekel in ni predviden v proračunu za leto 2026, ne pomeni, da občani nimajo več možnosti za predlaganje pobud. Po besedah občinskega vodstva lahko krajane vse svoje zamisli še vedno predstavijo vodstvu čez četrtne skupnosti ali na terenu med rednimi pogovornimi urami z županjo. Poseben poudarek je pri tem na dialogu z vodji lokalnih društev in četrtnimi predstavniki, ki zbirajo in posredujejo pobude prebivalcev v občinsko upravo.
Ob tem so izjavili, da se bo sodelovanje z občani preselilo v bolj neposredne oblike. Na primer na Polanskem in Ljudskem vrtu so sproti dogovorjeni posamezni mali projekti brez formalnega participativnega postopka. Kot je zapisal portal Net TV, občina vidi projekt participativnega proračuna kot dopolnilno »eno izmed poti soustvarjanja lokalnega okolja«, obenem pa bo še naprej pospešeno razvijala sodelovanje s četrtnimi skupnostmi in javnostjo. Po mnenju županje Nuške Gajšek bo s takšnim pristopom zagotovljeno, da prebivalci kljub prenehanju participativnega proračuna ohranijo možnost predlaganja in souresničevanja projektov.
MR
