Kmetje z območja ob Dravi opozorili na škodo zaradi poplavljanj

Ob nedavnih poplavah v Podravju, od Maribora do Središča ob Dravi je bilo pod vodo okrog nekaj sto hektarjev najboljše obdelovalne zemlje in zato so kmetje zdaj odločeni, da bodo preko civilne iniciative poslej izražali nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave reke Drave. Od pristojnih v državi pričakujejo ukrepe, podali bodo predloge za odškodnine in kot so poudarili, njihov cilj ni odškodnina, temveč je njihov končni cilj sanacija reke Drave, ki da je nujna in neizogibna.

Silvo Drevenšek, kmetovalec iz Gerečje vasi v Občini Hajdina, vodja civilne iniciative, je povedal, da reka Drava ob vsakih malo večjih poplavah poplavi najbolj rodovitna polja na območju ob Dravi, od Dupleka do Ptuja na tisoč hektarjih in še nadaljnjih 300 hektarjev do hrvaške meje.

»Ko voda po poplavah izgine nastane eno samo »pogorišče«. Tudi zato smo se zbrali v civilni iniciativi, da zaščitimo interese lastnikov kmetijskih zemljišč, najemnikov, vse, ki obdelujejo zemljo na poplavljenih območjih, neglede na velikost,« je še dodal Drevenšek.

Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, je predstavila oceno škode na kmetijskih zemljišč zaradi poplavljanja Drave in poudarila, da se Drava na tem območju v zadnjih letih razliva izven običajnega razlivanja, torej jeseni. Tako kot kmetje Zadravčeva ugotavlja, da je škoda po opravljenih komasacijah še večja, saj gre za kmetijsko obsežno in urejeno območje, ob tem pa je še dodala: “Veliko škode povzročajo erozija tal in naplavni nanosi. Žal smo, imena njivah prizadetih zaradi poplav na tem območju imeli v šestih letih, zaradi erozije popolnoma izničen tudi celoten trud in stroške zaradi ukrepov za povečanje organske snovi v tleh.

Poplave poškodujejo posevke, ob vsem tem pa je vprašljiva izvedba agrotehničnih ukrepov, ki so datumsko omejeni zaradi zahtev kmetijske politike. Kmetje, ki so jih prizadele zadnje poplave, preprosto ne morejo v terminsko omejenem času opraviti vsega, kar se od njih zahteva. Posledice so težje doseganje sprejetih 5-letnih zahtev, zmanjšanje subvencijskih plačil, prilaganje kmetijske pridelave, dodatni stroški analize tal in krme.«

Na območju Zlatoličja poplavljenih 150 hektarjev

Kmetovalec Franc Žunkovič, ki ob Dravi v Zlatoličju obdeluje nekaj hektarjev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, je tokrat nazorno predstavil škodo ob poplavah v Zlatoličju in povedal, da je bilo poplavljenih 150 hektarjev kmetijskih površin, prizadetih je bilo 25 lastnikov, velika večina površin, kar 140 hektarjev, pa je opredeljenih kot trajno varovana najboljša kmetijska zemljišča. Tako kot ostali prizadeti po poplavah tudi Žunkovič zahteva povračilo škode in pravi, da nekdo mora biti odgovoren za to.

Uničene poljske ceste, poplave odnesle tudi del komaj trasirane obdravske kolesarske poti

“Tako ne gre več naprej, razmere se iz leta v leto poslabšujejo, voda odnaša rodovitno vrhnjo plast zemlje in s tem tudi posevke. Na zemljišča nanaša mulj, gramoz, kamenje in les, uničene so poljske ceste in na nekaterih delih je uničena tudi komaj trasirana obdravska kolesarska pot. Stara struga Drave je vse bolj zamuljena in zaraščena, nihče ne skrbi za njeno pretočnost in zato se zliva na naša polja.,« je povedal Žunkovič.

Kmetovalec Žunkovič je ob tem povedal, da je v zadnjem trenutku uspel iz vode rešiti večji del letošnjega pridelka sladkorne pese, nekaj pese pa je moralo ostati na njivi. »Okrog 30 hektarjev zemljišč na območju Zlatoličja bo potrebno ponovno obdelati, torej posejati in ozeleniti, na okrog 10 hektarjev je deroča voda zemljišča uničila, nastale so jame in kotanje. Voda je odnesla nekaj tisoč kubičnih metrov plodne zemlje.«

Omejitve tudi zaradi Nature 2000

Kmetovalec Darko Dobnik je prepričan, da je največji vzrok za poplave manipulacija z reko, saj je voda bogastvo. Sam se bo, če jim tudi tokrat ne bodo prisluhnili, skliceval na ustavno pravico do dela. »Kako naj delam, če imam zemljo, ki jo obdelujem, pod vodo oziroma mi visoka Drava odnaša najbolj rodovitno zemljo,« se sprašuje Dobnik, ki je prepričan, da bodo skupaj lažje iskali rešitve.
Ko kmetje predlagajo rešitve, takoj naletijo na zahteve Nature 2000, ki sicer nikjer po svetu ne postavlja ovir za normalno kmetovanje, le pri nas, ugotavlja Dobnik in dodaja, da da srce kmetije izpostavljajo na najbolj poplavnem območju.

Cilj ni odškodnina, ampak sanacija reke Drave

Silvo Drevenšek je ob zaključku povedal, da bodo sklicali odgovorne, predstavnike ministrstva za kmetijstvo in tudi Dravskih elektrarn Maribor. V načrtu imajo pripravo predloga zakona, s katerim bi bili lastniki zemlje na stalnem poplavnem območju deležni odškodnine. »A naš glavni cilj ni odškodnina, je le sredstvo za dosego cilja. Naš cilj je sanacija reke in za to se bomo zavzemali, saj smo prepričani, da brez poglobitve struge v prihodnje ne bo šlo.”
Foto: TM