Ministrica je napovedala ponoven pregled metodologije ocenjevanja OMD, čeprav koalicija ureditev zadev v prid kmetom na odboru za kmetijstvo ni potrdila.
Dejala je, da bodo poskusili razrešiti zaplete v okviru danih možnosti, so sporočili z ministrstva.
V sredo je v Državnem zboru na to temo potekala tudi seja odbora za kmetijstvo na predlog Suzane Lep Šimenko, poslanke SDS. Predlaganih sklepov niso sprejeli, kar pa še najbolj bode v oči je, da predlogov ureditve situacije ni podprl poslanec Svobode Dejan Zavec, ki prihaja iz Haloz in se ga ta problematika še toliko bolj tiče.
Do leta 2009 je bilo plačilo dodeljeno glede na razvrstitev kmetijskih gospodarstev v štiri težavnostne razrede, zatem pa je bil vzpostavljen sistem točkovanja, s katerim so želeli težavnostne razmere še bolj natančno vrednotiti. Da bi bil prehod na nov sistem postopen in da bi vse elemente točkovanja podrobno preverili, je bil dogovorjen kombiniran sistem izračuna plačila OMD, ki je temeljil deloma na dotedanji razvrstitvi, deloma pa na točkovanju.
Po 12. letih je bil model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD v letošnjem letu posodobljen in nadgrajen, posledično pa je prišlo do prerazporeditve števila točk po posameznih kmetijskih gospodarstvih. Tako naj bi zdaj več točk kot doslej imela vsa kmetijska gospodarstva z zemljišči nad 500 m nadmorske višine. Zaradi povečanja skupnega števila točk in prerazporeditve točk med kmetijami, sta se spremenili tudi tabeli, ki določata vrednost točke in sta sestavni del formule za izračun plačila OMD v strateškem načrtu 2023-27.
Z novim sistemom točkovanja bodo kmetje na teh področjih izgubili preko 50 % točk, s tem pa seveda tudi prepotrebna sredstva. Število točk na OMD vpliva tudi na upravičenost kmetije do sofinanciranja projektov iz javnih razpisov MKGP.
Subvencijski denar je izključno nadomestilo za povečan strošek dela in izpad prihodka pri sami obdelavi kmetije, ne pa dobiček. Ni logično, da se po novem trdi, da nadmorska višina vpliva na uporabo kmetijske mehanizacije, ne vplivata pa nagib in konfiguracija terena. Ročno delo, ki je nujno v strminah, se ne upošteva kot dodatni strošek obdelave.
Predlog točkovnega sistema, ki je predlagan, je po mnenju kmetov najslabši možni pristop za ohranitev kmetij, ki obdelujejo strma področja in bo gotovo povzročil dodatna zaraščanja in trajno izgubo travnatih površin v Sloveniji. Veliko kmetov, ki še vztrajajo in obdelujejo to strmo zemljo, bo na račun nepravilne in nestrokovne obravnave opustilo kmetovanje.
Poleg spremenjenega točkovanja je Vlada RS tudi sprejela predlog novele Zakona o dohodnini, ki še dodatno obdavčuje OMD sredstva – plačilo OMD v višini 50% bi tako štelo med obdavčljive prejemke. Ta določba se je v zakonu znašla kljub temu, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagalo, da so plačila za OMD še naprej izvzeta iz plačila dohodnine v celoti, čemur pa je ministrstvo za finance nasprotovalo in predlagalo, da se plačila OMD oprosti dohodnine v višini 50%.
Obdavčitev OMD plačil poleg večjih obdavčitev pomeni tudi vpliv na druge socialne transferje, saj se bodo plačila štela med obdavčljiv prihodek, ki je osnova za izračun pravice do posameznih socialnih transferjev.
Vse te poteze vzbujajo dvome v dobronamernost pristojnih. Dejstvo je, da se napačni ukrepi kmetijske politike odražajo v depopulaciji ljudi na določenih področjih, nezanimanju mladih za prevzem kmetij, kar se posledično odraža v zaraščanju v preteklosti obdelanih površin.
MR
