Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v javnem pozivu 10. julija 2025 jasno in odločno opozorila na alarmantno stanje, s katerim se soočajo slovenski kmetje pri opravljanju svoje temeljne naloge – pridelavi hrane. Nedavni brutalni napad na ostarelega kmeta med delom na njivi ni le tragičen dogodek, temveč zrcalo razmer, ki ogrožajo obstoj slovenskega kmetijstva in varnost tistih, ki nam zagotavljajo prehransko neodvisnost.
Kot opozarja Zbornica, se vse več pridelovalcev sooča z organiziranimi krajami pridelkov, živali, mehanizacije in celo nasiljem. Delo na kmetiji je že samo po sebi izjemno zahtevno in tvegano – odvisno od vremenskih razmer, tržnih cen, birokratskih bremen in zdaj očitno tudi od vprašanja osebne varnosti. Kmetje delujejo na odprtem, v izoliranih območjih, pogosto brez možnosti za pravočasen odziv v primeru ogroženosti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zato upravičeno poziva pristojne institucije, naj takoj okrepijo prisotnost policije na kmetijskih območjih – še posebej v obdobjih žetve in ob koncu rastne sezone, ko so pridelki najpogostejša tarča kriminalnih dejanj. Poleg tega pozivajo k vzpostavitvi učinkovitega sistema za hitro prijavo in odziv na incidente.
Vsebine poziva jasno poudarjajo, da gre za več kot zgolj vprašanje varnosti posameznikov – gre za širši problem odnosa družbe do slovenskega kmeta. Kmetje niso le pridelovalci hrane, temveč nosilci podeželske identitete, varuhi kulturne krajine in eden ključnih stebrov prehranske varnosti. Ne gre spregledati, da številni izzivi, s katerimi se kmetje soočajo, izvirajo tudi iz nerazumevanja urbanega okolja in politike, ki pogosto zanemarja njihove potrebe.
Če k temu dodamo še splošno nesposobnost vlade Roberta Goloba, ki že več kot dve leti ni pripravila nikakršnega resnega ukrepa za zaščito slovenskega kmeta, je jasno, da je stanje skrb vzbujajoče. Namesto da bi vlada ponudila učinkovito zaščito, pravične pogoje in administrativne razbremenitve, kmetje ostajajo izpostavljeni – tako gospodarsko kot osebno.
V Sloveniji se mora okrepiti razumevanje, da so kraje pridelkov, napadi na kmete in vandalizem nad njihovim premoženjem dejanja, ki napadajo temelje naše skupne prihodnosti. In da je treba jasno reči: vsak napad na kmeta je napad na slovensko varnost – prehransko, gospodarsko in civilizacijsko.
MR
