Kmetje ob Dravi znova predstavili problematiko poplavne Drave

V Skorbi v občini Hajdina so člani civilne iniciative Poplave ob reki Dravi, v katero so se povezali kmetje, ki so zadnja leta bili večkrat oškodovani zaradi poplavljanja Drave, v torek v sodelovanju s kmetijsko-gozdarskima zavodoma (KGZ) Ptuj in Maribor ter lokalnimi skupnostmi med Mariborom, Ptujem in Središče ob Dravi, pripravili problemsko konferenco in predstavili ukrepe za sanacijo škode. Kmete je v njihovih stališčih podprla tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ob tem pa poudarila, da podpira reševanje – ohranjanje vsakega kvadratnega metra rodovitne zemlje.  

Drava daje in jemlje

Zaradi zaraščanja stare struge in nevzdrževanja logov ob reki Dravi se iz leta v leto zmanjšuje pretočnost reke Drave, kar povzroča vedno več poplavljanja in posledično veliko gospodarsko škodo na kmetijskih površinah, cestni infrastrukturi in gospodarskih objektih, ogroža stanovanjske in gospodarske objekte, je med drugim v imenu civilne iniciative znova opozoril Darko Dobnik.

Do 2000 kubikov pretoka bi reka morala ostati v strugi, je še opozoril Dobnik in dodal, da škoda nastaja na okrog 1000 hektarih najboljših kmetijskih zemljišč, kar pa kmetom ob Dravi zadnja leta povzroča veliko problemov in čas bi že bil, da se tem ljudem omogoči normalno delo. »Zdaj je treba začeti tudi ukrepati, če hočemo ohraniti življenje ob reki. Želimo, da se ukrepi, ki jih predlagamo, čimprej realizirajo. Na žalost pa Drava enim daje, drugim jemlje,« je še povedal Dobnik.

Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec s KGZ Ptuj, sicer pa tudi sam kmetovalec ob Dravi, razmere na teh območjih zelo dobro pozna, je povedal, da je ozelenitev kmetijskih površin skozi vse leto ena od tistih rešitev, ki zmanjšujejo posledice poplav. Opozoril je, da je ob stari strugi Drave zdaj poplavno ogroženih dobrih tisoč hektarov prvovrstnih njiv.

“Drava je del Nature 2000 in je z vsemi svojimi habitati, vse dokler ne prestopi bregov svoje struge, čudovita reka. Ko se to zgodi, najboljšo zemljo odnese v bližnje loge in gozdove, ki so vse bolj zaraščeni, vse več je na takih območjih tudi tujerodnih rastlinskih vrst, česar si zagotovo ne želimo. Izredno pomembno je, da so polja vedno ozelenjena, kar se je pokazalo tudi ob zadnjih poplavah, ko je narasla reka odnašala v največji meri sveže zorano zemljo.«

Problematiko poplavljanja reke Drave od Maribora do Središča ob Dravi je podrobno predstavil Peter Pribožič s ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda in opozoril, da od leta 2012 vsako drugo leto beležijo velike gospodarske škode zaradi poplav reke Drave in drugih vodotokov. V zadnjih osmih letih je Drava s poplavljanjem v Podravju povzročila za dobrih 96 milijonov evrov škode.

Škoda zaradi poplav v Podravju skupaj 2012–2018:
Spodnje Podravje 45.421.953 evrov
Zgornje Podravje 51.426.453 evrov
Skupaj škoda na kmetijskih površinah, infrastrukturi in objektih 96.848.407 evrov

Pribožič je še dejal, da je nujno potreben skupni pristop in iskanje optimalnih rešitev pristojnih za preventivno reševanje problematike. Narediti je treba celovito študijo poplavne nevarnosti in zagotoviti dolgoročna sredstva za sanacijo reke na ministrstvu za okolje in prostor, je predlagal Pribožič in dodal, da se morajo sredstva, ki jih Dravske elektrarne Maribor nakazujejo državi za vzdrževanje Drave, letno naj bi bil ta znesek kar sedem milijonov evrov, izključno namenjati za vzdrževanje pretočnosti reke.

Župan občine Markovci Milan Gabrovec je opozoril, da se je poplavno območje ob Dravi razširilo, da je stara struga že tako polna, da se reka razlije že pri pretoku 900 kubičnih metrov v sekundi. Namesto da bi se čistila struga, se razširjajo poplavna območja in že poplave 2012 so po pokazale, da je potrebno reševanje tega problema.»

Ohraniti življenje ob Dravi

Župan Dupleka Mitja Horvat je med drugim poudaril: “Imamo precej velik problem, do katerega pa se že dlje časa obnašamo ignorantsko. Zdaj je čas, da začnemo Dravi vračati kar je dala.”

Direktor KGZ Maribor Stane Klemenčič je povedal, da je zaznana vse številčnejša škoda po poplavah in najkvalitetnejša tla izginjajo. »Kmetijstvo samo tega ne bo sposobno reševati. Potrebno je združiti vse lokalne skupnosti ob Dravi in predvsem najti način, da ohranimo življenje ob Dravi.«

Podpora ministrice

Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je v Skorbi obljubila, da se bo z novim ministrom za okolje in prostor o tem pogovorila takoj, ko bo imenovan, pa tudi, da bo kmetijsko ministrstvo aktivno sodelovalo pri nadaljnjem razreševanju tega problema. »V prvi vrsti nam gre za ohranitev kmetijskih zemljišč in zagotovo sem zagovornica ukrepov, s katerimi se je poplavam mogoče izogniti, zato bom na ravni vlade ravnala v smeri, da začnemo s sprejemanjem ukrepov, ki vodijo do rešitev,” je še dejala Pivčeva.

Tomaž Prohinar, direktor Direkcije za vode, je med drugim pojasnil, da se pretok vode v stari strugi Drave z leti znižuje, kar vodi do zaraščanja in še manjših pretokov. Prihaja do odlaganja mulja, ki ga narasla reka odlaga v nekoč poplavni gozd, zato se tudi območje poplav povečuje. Zatrdil je, da na okoljskem ministrstvu podpirajo ustanovitev posebne medresorske delovne skupine, ki bo začela ukrepati v smeri zmanjševanja poplav.

 »Nasprotujemo vsakemu posegu v porečje reke brez naše vednosti«

Kmetje ob Dravi zahtevajo zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem Drave. Kmet Marjan Kramberger je v imenu civilne iniciative glasno zahteval, da je treba struge tako urediti, da pri pretoku dva tisoč kubičnih metrov v sekundi ne bodo več poplavljale. »Takšno stanje je nekoč že bilo, ko so bili poplavni logi še nižji in rečna voda še ni bila speljana v kanale elektrarn. V primeru poplav kmetje zahtevamo, da se nam škoda primerno ovrednoti in dobimo odškodnine, zahtevamo takojšnjo sanacijo že poškodovanih brežin reke Drave in obenem nasprotujemo vsakemu posegu v porečje reke brez naše vednosti in z namenom, da se samo zapravi denar, pridobljen na razpisu. Predlagamo ustanovitev delovne skupine, ki bo skrbela za realizacijo naših zahtev.«

Foto: TM