Že več kot dve leti nam virus kroji naša življenja in vsi smo že utrujeni in naveličani te “nove realnosti” ter si želimo čimprejšnje vrnitve k staremu načinu življenja. Že dve leti si postavljamo isto vprašanje. Kdaj bo ta vrnitev mogoča in kdaj bomo dejansko zaživeli kot nekoč?
Siol.net je z vodjo Nacionalne posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, prof. dr. Bojano Beović, iskal odgovore na vprašanja o trenutnih epidemičnih razmerah in poskušali so napovedati tisto ključno – kdaj bodo epidemija covid-19 in vsa odrekanja, ki smo jih morali zaradi nje sprejeti, ostala le slab spomin in bomo tudi z virusom sars-cov-2 lahko živeli in ga obvladali, kot že vrsto let živimo z drugimi boleznimi.
Prebolevnost in cepljenje pretvarjata covid-19 v manj hudo bolezen
Beovićeva je povedala, da smo zelo verjetno v Sloveniji dosegli vrh tega vala epidemije, ker se je spremenil način testiranja, ki ni več tako dosledno. Prebolelost in cepljenje pa ustvarjata oviro pred ponovnim zbolevanjem in predvsem pred hujšo obliko ponovnega zbolevanja. Oboje pretvarja covid-19 iz bolezni, ki ogroža življenja, v manj hudo bolezen. Visoka prebolevnost v tem valu prav zagotovo pomaga, čeprav se ta val zdaj že verjetno postopoma ustavlja.
Tudi pri okuženih z različico omikron imamo prave covidne pljučnice, čeprav manj kot v prejšnjih valovih. Ogroženost prebivalstva je pri nas še vedno večja kot v državah, kjer so se odločili za sproščanje ukrepov. Hospitalizacije sledijo pozitivnim testom z zamikom, zato ne vemo še kaj nam bo ta velik val omikrona prinesel pri večji zdravstveni ogroženosti.
Posebej je pomembno upoštevanje nefarmakoloških ukrepov, kot so PCT, uporaba mask, ohranjanje razdalje, omejitve pri zbiranju ljudi …
Tudi trikrat cepljeni se okužijo
Kot pravi Beovićeva trije odmerki zelo dobro ščitijo pred hudim potekom tudi pri okužbi z različico omikron, na to kažejo tako raziskave kot tudi statistike držav z višjo precepljenostjo, kot je pri nas. To zlasti velja v državah, kjer imajo visoko precepljenost s poživitvenim odmerkom. Zato je cepljenje še vedno ključni ukrep pri borbi z virusom.
Tudi, na primer v Izraelu, kjer je visoka stopnja precepljenosti, je prišel ogromen val, zelo veliko število pozitivnih, a se je bistveno manj povečalo število hudo bolnih. V vsakem primeru trije odmerki zelo dobro ščitijo pred hudim potekom, ki se ga pri bolezni covid-19 najbolj bojimo. Navaden prehlad je zdravstveno bistveno manjša težava in ne bremeni zdravstvenega sistema.
Še vedno se je pametno čim prej cepiti s poživitvenim odmerkom, ker je ta val še vedno v polnem razmahu in nas lahko ta poživitveni odmerek zaščiti že po tednu ali desetih dneh.
Kolikokrat se bomo še morali cepiti?
Kolikokrat se bomo še morali cepiti še vedno ne vemo. Nekatere države so četrti odmerek že uvedle, na primer Izrael že pred časom, pred kratkim tudi Nemčija, celo po krajšem času za tretjim odmerkom kot Izrael.
Ukrepe so lahko sprostile države z dobro precepljenostjo ranljivega prebivalstva.
Predvsem je treba gledati, kakšno zaščito zagotavlja četrti odmerek pred hudim potekom bolezni, statistike pa kažejo, da že tretji odmerek pomeni zelo dobro zaščito pred hudim potekom bolezni. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo jeseni, ali bo treba pri vsej populaciji v resnici obnoviti zaščito tako kot pred vsako sezono gripe.
Kako so bili nujni ukrepi kot so omejitve gibanja na občine, nočne policijske ure in drugi?
V prvem valu smo bili z nefarmakološkimi ukrepi izjemno uspešni, naše razmere niso bile niti blizu tistim v Bergamu ali na Švedskem. V poznejših valovih, ko je bilo tudi manj upoštevanja ukrepov in sodelovanja med ljudmi, je bila ta uspešnost bistveno manjša.
Treba je najti kompromis med normalnim življenjem in varovanjem pred širjenjem epidemije.
Različica omikron je res precej drugačna od prejšnjih. Na podlagi zdajšnjih razmer in zdaj prevladujoče različice ne moremo presojati o vsej epidemiji in vplivu nefarmakoloških ukrepov, ki prav zagotovo delujejo. Zelo preprosto: če okuženi ni v stiku z drugimi, se okužba pač ne širi.
Zakaj toliko dvomov o cepivih in ukrepih?
Dvomi in nasprotovanja so včasih celo gonilo razvoja.
Razumeti je treba, da so ljudje v dvomih, in jim moramo ponuditi dovolj pravih informacij, pa tudi izobraževanja in usposabljanja že v šolskem času, kar bi pomagalo razumeti ta res hiter razvoj znanosti in tehnologije. Ne gre samo za tiste, ki nasprotujejo cepljenju, temveč tudi za vse nas preostale, ki težko sledimo res hitremu razvoju znanosti in tehnologije. Treba je povedati, da so bili nasprotniki cepljenja in drugih oblik zdravljenja vedno prisotni, dvomi in nasprotovanja so del človeške narave in so včasih celo gonilo razvoja.
Nasprotniki cepljenja so vedno obstajali, to je človeška narava.
